EKSKURZIJA NA GORENJSKO

Na željo članov smo letošnjo ekskurzijo organizirali na Gorenjsko. To je čudovita gorata alpska pokrajina, ki spada med gospodarsko najbolj razvite dele naše države z močno in raznovrstno industrijo, obrtjo in turizmom. Poskušali smo zajeti naravne in kulturne znamenitosti, ki jih večina članov še ni videla.

Iz Zgornje Savinjske doline smo na pot krenili v zgodnjih jutranjih urah. Naš prvi postanek je bil v Škofji Loki, kjer smo se sprehodili po starem mestnem jedru. Mesto je gospodarsko, kulturno, izobraževalno in upravno središče občine Škofja Loka. Prvič je bila omenjena kot trg leta 1248, leta 1274 pa kot mesto. Zapisi navajajo da je bila leta 1397 obdana z obzidjem s petimi obrambnimi stolpi in mestnimi vrati. Imela je mestno avtonomijo, med letoma 973 in 1803 pa je bilo ozemlje skupaj s Poljansko ter Selško dolino last bavarske Freisinške škofije. Od srednjega veka dalje sta mestno jedro sestavljala dva trga: Plac (zgornji trg) in Lontrg (spodnji trg). Leta 1987 je bilo mesto razglašeno za kulturni spomenik.

Ogledali smo si Nunsko cerkev, Grogčevo hišo, župnijski dvorec, stare mestne hiše in Škofjeloški grad.

Naslednji postanek je bil v Naklem, kjer smo si privoščili toplo malico. Okrepčani smo pot nadaljevali prosti Bledu. Večina članov je že bila tukaj, nekateri tudi že na otoku, zelo malo pa si jih je ogledalo Blejski grad, ki je dolga stoletja bil sedež velike gorenjske posesti briksenske škofije. Na gradu se nam je kljub slabšemu vremenu ponudil čudovit razgled. Zastal nam je dih ob pogledu na jezero in Julijske Alpe, ki so čudovita kulisa blejskemu otočku. Ogledali smo si tudi muzejsko zbirko, kjer smo spoznali razgibano zgodovino Bleda. Grajske stavbe so razvrščene okoli dvorišč v dveh nivojih. Na spodnjem se v zgradbi nahajajo grajska tiskarna, spominska soba Primoža Trubarja, galerija Stolp, na vmesnem nivoju pa sta vinska klet in zeliščna galerija. Na zgornjem dvorišču sta najpomembnejša dela stavbe kapela iz 16. stoletja in muzej.

Iz gradu smo pot nadaljevali proti Blejskem Vintgarju, soteski, ki jo že vse od zadnje ledene dobe ustvarja vodnata Radovna. Vintgar, ki je del Triglavskega narodnega parka, ni zanimiv le zaradi brzic, tolmunov in manjših slapov, temveč tudi zaradi ozke in globoke soteske, po kateri je speljana pot. Večina članov se je sprehodila po 1,6 km dolgi soteski in občudovala njene lepote.

Po skoraj uri in pol dolgem sprehodu smo pot nadaljevali proti Bohinju, kjer smo si na hitro pogledali Bohinjsko jezero, nato pa se odpeljali do naše zadnje točke, Stare Fužine. Ogledali smo si Planšarski muzej, ki so ga uredili v zapuščeni vaški sirarni. V muzeju je ohranjena prvotna sirarska delavnica z originalnim sirarskim orodjem, kotli in priborom ter predmeti, ki so jih uporabili planšarji pri svojem delu.

Po končanih ogledih je prijalo pozno kosilo in prijetno druženje, kjer smo že snovali načrte za naslednjo ekskurzijo.

Polni lepih vtisov smo se v zgodnjih večernih urah vrnili domov.

Urša Jakop

KUHARSKA DELAVNICA 22.5.2013

Zanimive kuharske delavnice se je udeležilo štiriindvajset članic in članov društva. Hrano nam je pripravil in demonstriral Antonio Notaro, ki ima tudi sam okvaro sluha. Tolmačila je Duška Berločnik.

Pripravili smo prostor, kuhar Antonio pa je pripravil vse, kar je potreboval za pripravo zelenjavne rižote in italijanske sladice tiramisu.
Najprej je pripravil sladico, ki smo jo dali v hladilnik, da so se sestavine dobro premešale in ohladile. Sladica je tako dobila tudi boljši okus. Medtem pa je pripravil še rižoto.
Namaz za sladico tiramisu je pripravil iz stepenih jajčnih beljakov in rumenjakov ter mascarpone sira. V posodo je polagal piškote, ki jih je najprej pomočil v pravo kavo, nato je to plast posul s čokoladnim prahom in jo na koncu premazal z namazom – nato je naredil še eno plast, ki je bila na vrhu še dodatno posuta s čokoladnim prahom.
Zelenjavna rižota je bila zelo preprosta – iz riža in graha. Dodal je še začimbe, da je bil okus bolj intenziven in poseben.
Vso hrano smo z veseljem pojedli, saj je bila prav okusna.

Delavnica je bila koristna in prijetna – naučili smo se nekaj novega, zraven pa smo si izmenjali kuharske izkušnje in se pogovorili še o vsem tistem, kar nas razveseljuje in tudi teži.

Ker so prisotni delavnico spremljali z velikim zanimanjem, smo se dogovorili, da bomo še organizirali kakšno kuharsko delavnico.

Sestavila: Vlasta Florjan

SODELOVANJE MDGN  VELENJE NA FESTIVALU PROSTOVOLCI NOSILCI SPREMEMB

Tudi v medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje, se udeležimo večkrat kakšne akcije v okviru prireditev, ki se izvajajo v mestni občini Velenje.  

V soboto  18.5.2013 smo se udeležili na povabilo šolskega  centra Velenje, mladinskega centra Velenje in MO Velenje tega festivala. To je bil festival prostovoljstva to je čas praznovanja in povezovanja in priložnost spodbujanja ljudi k prostovoljstvu. Je pa  v današnjem času to tudi čas, ko posamezniki s svojim časom in dobro voljo prenašajo pozitivne spremembe v živlenje drugih in tudi  na lokalno skupnost. Na promenadi Cankarjeve ulice se je zbralo štirinajst društev, ki so predstavile svojo dejavnost. Na naši stojnici smo predtavili naše društvo v celoti.Obiskovalcem smo ponudili veliko publikacije,ki smojo imeli na voljo.Iz centra možnosti ZGNS mi je Adi že prejšnji dan posodil tehnične pripomočke za gluhe in naglušne osebe,prav za slednje je bilo kar nekaj zanimanja.  Sam sem v krajšem nagovoru predstavil delovanje našega društva z tolmačko za znakovni jezik Duško.Sam program je bil tudi glazbeno in folklorno  obarvan, tako da ni bilo dolgčas, vedno je bilo dogajanje zanimivo. Tudi vreme nam je  lepo služilo, le veter nas je malo jezil,ker nam je večkrat pomešalo publikacijo na mizi, vendar dobre volje nam ni zmanjkalo.   Naše članice Vlasta,Slava ,Irena  so odgovarjale na vprašanja , ki so zanimalaa posameznike.Nekaj naših članov in članic se je oglasilo, ko so hodili po opravkih v mestu, saj je ta dan bila tudi cvetlična rastava in sejem ostalih stvari,tako daje marsikdo iskoristil  prijetno z koristnim. Še bomo sodelovali na podobnih prireditvah kot so bile tokrat.Kot mi je nekdo rekel, bom vzel vaše  zloženke, ker nikoli ne veš kdaj ti pride prav, pa mislim, da moja tašča že slabo sliši.

Franc Forštner

POHOD ČLANOV MDGN VELENJE NA GORO OLJKO

Na predlog članov naglušne skupine Barbara, medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje smo organizirali pohod na enega od vrhov v okolici Velenja.Tokrat je bila odločitev Gora Oljka.

To je gora, ki se dviga nad nasadi hmelja v Spodnji Savinski dolini.  Dobro je vidna z avtoceste, dostopna je tudi z avtomobilom. Je zelo lepa razgledna točka daleč naokrog, zato ni čudno,da jo imajo vsi tako radi. Na vrhu je cerkev z dvema zvonikoma, ki je bila zgrajena v 18.stoletju. Ime je dobila po sliki na glavnem oltarju sv. Križa na kateri je Fortunat Bergant upodobil Jezusa na Oljski Gori. Na vrh Gore Oljke lahko pridete z več strani  saj je vključena v Savinjsko,Šaleško,Polzelsko in Andraško pot. Tik pod cerkvijo na  vrhu stoji planinski dom na višini (734m) v katerem se lahko okrepčate, vpišete v planinsko knjigo, prav tako lahko tudi prenočite, če vas mika.

V soboto 4.maja je prijazen šofer Vlado pred društvom vkrcal člane iz  Velenja.V šmartnem ob  Paki smo  čakali ostali  člani iz Savinjske doline. Nato nas je popeljal kombi čez Rečico ob Paki do gostilne  pri Jugu.Izkrcali smo se naredili skupinske slike in odšli proti vrhu Gore Oljke.Imeli smo približno tričetrt   ure počasne hoje čez gozd proti vrhu. Vreme je bilo ravno pravo za pohod, saj ni bilo prevroče.Pot nam je ob pogovarjanju in druženju hitro minila in že smo bili na vrhu. Nekateri so bolj,drugi manj čutili utrujenost ni pa bilo prehudo, tako so bili vsi zadovoljni, da so na vrhu.

Čakalo nas je presenečenje, saj je naš naglušen član Milan že imel pripravljen za vse narezek in domač kruh, ki ga je sam spekel.Res nas je presenetil kakor tudi z odlično domačo kapljico. Tudi gospod in gospa Dobnik sta prišla,saj sta starejša in jih je na vrh pripeljal z avtom vnuk. Ko smo se okrepčali in malo oddahnili smo šli na ogled cerkve,prav tako smo pogledali tudi v kletne prostore cerkve, kjer je Jezusov grob in kapelica Marije. Cerkev je res lepa in vredna ogleda, prav tako okolica in razgled na vse strani. Naredili smo tudi posnetke še malo posedeli in nobenemu se ni mudilo preveč.Počasi smo potem odšli nazaj v dolino po drugi strani od koder smo prišli. Ponovno nas je pobral kombi in polni lepih vtisov smo se vračali proti domu.

Verjamem, da ni bilo nobenemu žal,da se je udeležil tega pohoda.Takšnih pohodov bi lahko naredili še več.Lahko samo malo okoli Velenja in ni potrebno veliko samo dobra volja in zdrav duh v zdravem telesu,kajti gibanje je zdravo.

Franc  Forštner