PREDAVANJE O DIVJIH ŽIVALIH
Pohod na Tuševo nad Vinsko goro smo v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje izkoristili tudi z obiskom v brunarici z trofejami in predavanjem o divjih živalih v Sloveniji.
Takoj ko smo prišli po hribu navzdol iz Tuševega nad Vinsko goro na majhno jaso, so naše oči zagledale srnjaka,ki se je pasel v travi. Seveda ni bil pravi še nekaj dinozavrov je bilo okrog po travniku. Kmalu nas je pozdravil Franc,prijazen uglajen gospod.Povabil nas je za mizo v naravi, nam postregel z krepkim in doma pečenim kruhom. Povedal je nekaj zanimivosti o dinozavrih, pa o rudniku in seveda o naravi in živalih. Prvo sem ga malo pocukal,kako to ,da ni član našega društva,saj ima dva slušna aparata. Šele pozneje sem izvedel,da je bil nekoč direktor premogovnika, pa predsednik lovske zveze Slovenije in še veliko drugih funkcij je opravljal. Povedal je da brez slušnih aparatov ne more biti in da imajo v sorodstvu kar nekaj oseb ,ki imajo težave z sluhom. Po okrepčilu in krajšem razgovoru nas je popeljal v svojo rezidenco. Res imaš kaj videti,trofeje srnjakov,jelenov, gamsov in ostalih živali. Najbolj pa je bilo zanimivo s kakšnim žarom in veseljem nam je povedal vse o divjih živalih. Vsako vrsto divjih živali nam je posebej opisal, pokazal nam je rogovje, kožo , ki jo živali nosijo pozimi in poleti. Razlike med srnjadjo, jelenjadjo, gamsom in kaj sodi med kakšne vrste živali. Večkrat je povedal tudi kakšno dogodivščino iz lova, kako je uplenil kakšno trofejo. Zanimivo je kaj vse se človek nauči in doživi če živi v stiku z naravo. Posebej je bilo zanimivo o medvedu, ko je povedal,da mu je prijatelj svetoval če se sreča z njim naj mu reče naj gre stran. Rekel je ,da je potem res srečal medveda, ki je šel naravnost proti njemu.Imel je nabito puško in nekako petindvajset metrov pred njim je rekel medo sedaj pa stoj.Postavil se je na zadnje noge in se spustil nazaj na tla ter odšel,kot bi vedel ,da ga drugače čaka krogla. Medveda seveda ni dovoljeno odstreliti kar tako moraš imeti posebno dovolilnico.Pokazal nam je kako so zajci pozimi obgrizli veje drevesa, kako so se v ptičjih hišicah naselili sršeni,kuna in ostale živali, ki tam nimajo kaj početi,res zanimiva so pota teh živali in narave.Večkrat nam je rekel, naj ga kaj vprašamo. Verjamem, da nam bi gospod Franc lahko govoril še cel dan in da je imel še veliko dogodivščin za povedat,vendar smo imeli v planu še en ogled in pa seveda pot nazaj v Velenje.
Ob tem zapisu bi se seveda rad zahvalil Francu za prijetno koristno in predvsem lepo predavanje s katem smo od njega odšli s spoznanjem ,da smo bogatejši za marsikatero stvar.
Franc Forštner