Prispevki

Filter
  • DRUŽABNO SREČANJE ČLANOV Z PIKNIKOM

    DRUŽABNO SREČANJE ČLANOV Z PIKNIKOM


    Za vsakim dežjem posije sonce, to je rek, ki je držal tudi na našem srečanju z piknikom. Najprej je deževalo nato pa je posijalo sonce in iz turobnega jutra se je naredil lep dan. Kakšni smo ljudje, stalno se na nekoga izgovarjamo  in negodujemo. Ko smo šli na izlet je bilo prevroče ,sedaj premrzlo predlani nas je zeblo na izletu. Na vreme pa res ne moremo vplivati, le dobro voljo lahko prinesemo, pa je vse lažje. Tudi tistim je lažje, ki organizirajo piknik in se trudijo, da je vsem nam potem lepo.
     Naš piknik je tokrat bil v Florjanu pri Šoštanju, nekateri so prišli z avtomobili drugi z avtobusom. Po toplem in dobrem obroku smo se odpravili do cerkve na vrh hriba. Včasih je bila na tem hribu lesena cerkev in grajsko obzidje. Na tem obzidju so potem postavili novo veliko in mogočno cerkev, ki je vredna ogleda in je edina cerkev v Sloveniji ,ki ima raven in poslikan strop. Cerkev ima ime po svetem Florjanu, ki je zavetnik gasilcev. Gospod Mežnar, ki se tako tudi piše, nam je vse prijazno razložil in pokazal tudi nekaj starih fotografij. Včasih je bila to romarska pot, sedaj pa so cerkveni obredi  petkrat na leto. Naredili smo tudi gasilsko fotografijo z članom ansambla Spev. Naša članica društva ga. Vrčkovnik nam je pokazala zelišče smetliko, ki je dobra za oči. Vrnili smo se nazaj na naše mesto. Urška, Klemen, Franc  so organizirali tekmovanje v pikadu in udeležili smo se ga vsi prisotni. Ampak brez predaje tudi ni šlo, vsak se je trudil po svojih najboljših močeh. Najboljši trije so bili nagrajeni z malo pozornostjo. Brez glasbe tudi ni šlo, zanjo je poskrbel naš član Franc Jurko. Naše druženje se je počasi bližalo kraju. Zunaj sta nam na žaru pekla dva mesarja. Vse je bilo okusno in dobro saj je bilo sveže pečeno. Zvečer se je naše druženje končalo, ter odšli smo vsak na svoj dom z prijetnimi spomini.
    Drugo leto pa se zopet srečamo, za vreme pa ne garantiramo nikoli.

     

    Irena Forštner

     

  • POZITIVNA KOMUNIKACIJA

    POZITIVNA  KOMUNIKACIJA

     

    V sredo dne 7.10. 2015 nas je ponovno obiskala gospa Edita, ki nam je enkrat že predavala o javnem nastopanju in retoriki. V Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje se takšnih predavanj vedno radi udeležimo. Po mojem pozdravu sem članom društva povedal, da bo predavanje zelo dobrodošlo za vse starejše, mlajše gluhe in naglušne.
    Tokrat je bilo predavanje namenjeno pozitivni komunikaciji in seveda tudi vprašanjem članom na katera je Edita z veseljem odgovorila. Da pozitivne misli ustvarjajo pozitivne občutke in privabljajo pozitivne  življenske  izkušnje. Povedala je kako boljše komunicirati, da je danes timsko delo zakon in da je zelo važna srčna kultura in da se znamo pravilno in lepo obnašati. Pozitivno obnašanje vodi v pozitivno življenje. Razložila je, kako poteka komunikacijski proces ter kadar govori gospodar poslušalci poslušajo. Konflikti se pojavljajo predvsem zaradi nepravilne komunikacije. Prihaja do nerazumevanja, užaljenosti, nestrpnosti. Zapomnil sem  si da ljudi ne prizadenemo z besedami. Za  pozitivno komunikacijo potrebujemo pripravljenost ,pozornost, prevzemanje odgovornosti, samokritiko in čustveno inteligenco. Pri komunikaciji imamo potrebe , imajo jih tudi drugi ,imamo pravice, imajo jih tudi ostali, ter da moramo vsi nekaj  prispevati za uspeh.  Zvedeli smo tudi kako deluje timsko delo in da je danes v službah zelo veliko tega komuniciranja. Pri timskem komuniciranju nas je razdelila v štiri skupine in smo morali komunicirati kako bomo skupno stali na  različnih nogah, seveda kot tim oseb. Da je danes zelo pomembno ,da se zanimamo  za soljudi, da smo nasmejani, da govorimo tisto kar zanima druge in da spodbujamo ljudi da govorijo o sebi.
    Temeljno pravilo vljudnosti je: česar nočeš, da ti store drugi, tega tudi ti drugim ne stori. Slišali smo tudi, če se znamo obnašati  pri tem smo imeli razna vprašanja, kaj drži in kaj ne.
    V današnjem času je vse preveč negativnih stvari misli in da moramo biti človek z srčno kulturo pri tem pa vsakdo odloča sam. Paziti moramo na svoje misli ,kajti postale bodo naše besede. Besede potem postanejo dejanja  in dejanja značaj ter značaj  usoda.
    Vprašala nas je če se znamo obnašati, da se malo zamislimo ter kako lahko izboljšamo komunikacijo. Dejstvo, da je prijaznost osnova za dobre medsebojne odnose. Člani so Editi postavili kar nekaj vprašanj glede pozdravljanja in komunikacij na katera je z veseljem odgovorila.
    Za konec lepemu prijetnemu in poučnemu predavanju lahko dodam le še besedo super kar smo izvedeli novega. Takšnih predavanj se bomo še lotili večkrat saj dvigajo našo srčno kulturo znanje in lepše obnašanje.  Hvala Editi za njen trud in Duški za tolmačenje ter vsem ,ki ste bili to prijetno popoldne v društvu.


    Franc Forštner