GLEDALIŠKI FESTIVAL GLUHIH V SLOVENSKIH KONJICAH

Sobota, 26.11.2016 je bila za naše gledališke ustvarjalce prav poseben dan. Bil je dan, ko so lahko pokazali svojo ustvarjalnost, talent za igro in svojo iznajdljivost. Gledališki festival gluhih v Slovenskih Konjicah, ki ga vsako leto organizira eno izmed trinajstih društev gluhih in naglušnih Slovenije, je postal za naše kreativne člane najpomembnejši kulturni dan v letu.

Gledališka skupina, ki jo je v zadnjih mesecih vodila predsednica kulturne sekcije, Marija Varžič, je z intenzivnimi pripravami uspešno odigrala dve igri. Prva igra »Radar na cesti« je nastala pod režijo Marije in so jo odigrali trije igralci. Igro »Fina gospa«, ki jo je režiral Lojze Dobovičnik, pa je odigralo osem igralcev. Pri pripravah in izvedbi je sodelovala tudi tolmačka slovenskega znakovnega jezika, Duška Berločnik, ki je vseskozi skrbela za tekoče sporazumevanje.

V društvu se zavedamo pomembnosti podpore članom, zato se je festivala skupaj z mano udeležilo deset članov.

Ob 13.30 smo se zbrali pred društvom in se skupaj, polni pričakovanja in dobre volje, odpeljali proti Slovenskim Konjicam. Dogodek se je pričel ob 15.uri in trajal do 18.ure. Gledališke skupine iz različnih društev so uprizorile šestnajst iger. Vsaka je bila po svoje zanimiva in predvsem zabavna. Gledalce so dodobra nasmejale in se s svojimi izvirnimi idejami vtisnile v spomin.

Za gledališke ustvarjalce je sledila pogostitev, mi pa smo se prav tako odpravili na večerjo v Vitanje, h gostišču Kuzman, kjer nam je gostiteljica postregla z odlično hrano. Kot presenečenje nam je pripravila tudi pregrešno dobro sadno kupo. Domov smo se vrnili okoli 21.ure.

Verjamem, da se bomo tega dne še dolgo spominjali z nasmehom na obrazu in da bo to dodatna motivacija za prihajajoče leto.

V društvu smo nad vloženim trudom in odlično odigranima igrama izjemno zadovoljni in navdušeni. Gledališki skupini, ki jo sestavljajo: Marija Varžič, Lojze Dobovičnik, Milan Varžič, Žana Sušec, Edin Buljubašić, Nevenko Topić, Irena Papotnik Mulej, Slavka Vaupotič in Jože Zajc, se iskreno zahvaljujemo za popestritev sobotnega popoldneva. Zelo smo ponosni na vas in vam v prihajajočem letu želimo veliko novih kreativnih idej in uspeha na kulturnem področju.

Janja Krajnc

DELAVNICA: ADVENTNI VENČKI 2. DEL, 23.11.2016

V sredo, 23.11.2016 smo se ob 16.uri zbrali v prostorih društva, da bi dokončali adventne venčke. Zaradi obsežnosti našega projekta smo namreč delavnico razdelili v dva sklopa in okraske pripravili že v začetku novembra. Delavnica je zahtevala veliko priprav, zato smo bili s predsednikom in vodjo delavnice Marino Sušec zelo aktivni že od začetka novembra, da smo priskrbeli in pripravili vse potrebno. Predsednik Franc in njegova soproga Irena sta se najprej prelevila v gozdarja in podrla brezo, ki je služila za osnovo naših venčkov, in jo peljala na razrez. Marina in nekaj drugih pridnih članic, so se odpravile v gozd po storžke, želode in še marsikaj. Jaz pa sem Marini pomagala pri nabavi ostalih potrebščin. Delavnica je bila zelo obiskana, nasmejani obrazi in prelepi izdelki pa so pričali o uspešno zaključenem projektu. Ves trud je bil poplačan saj smo naredili res krasne venčke, ki že čakajo doma na prižig prve svečke.

Janja Krajnc

OBISK POLICIJSKE POSTAJE VELENJE, 16.11.2016

V sredo, 16.11.2016 smo se s člani odpravili na obisk Policijske postaje Velenje. Ob 16.45 smo se zbrali pred Rdečo dvorano in se skupaj odpravili proti postaji. Tam nas je pričakal gospod Medved, ki nam je najprej povedal nekaj o prostorih PP, o delu dežurnega policista in delovanju policije na splošno, potem pa nas je popeljal skozi posamezne prostore. Vseskozi je odgovarjal na naša vprašanja, ki so včasih kar popestrila naše druženje. Izvedeli smo veliko zanimivega, med drugim tudi kako poteka delovni dan policistov. Ugotovili smo, da je njihovo delo zelo odgovorno in velikokrat naporno. Kot zanimivost naj dodam še to, da v Velenju deluje tudi prometna policija, ki skrbi izključno za promet, zato se v zvezi s prometnimi prekrški ne obračamo na Policijsko postajo Velenje, temveč na Postajo prometne policije Celje, ki se od februarja letos nahaja na Kopališki ulici 3 v Velenju.
Gospodu Medvedu in Policijski postaji Velenje se iskreno zahvaljujemo za sodelovanje in zanimivo ter zabavno predstavitev njihovega dela.

Janja Krajnc

DELAVNICA IKEBANE, 26.10.2016

Spet se je dogajalo v našem društvu. Zdaj lahko rečemo, da je izdelava ikeban že kar tradicionalna, saj je letos bila tretja. Ja prva je bila zelo dobro sprejeta in seveda se je Franc odločil da bo tako vsako leto. Naša stalna cvetličarka Jožica nas tudi vedno razveseli in preseneti z novimi idejami. Čeprav nam ona že pripravi podlago, jo udeleženci zelo radi dokončamo. Z Jožičino pomočjo in nasveti naše ikebane postanejo vsaka zase unikat. Letos je bila udeležba največja do zdaj, prišli so v pričakovanju, da si naredijo nekaj sami. Tako je vsakemu ikebana pomenila  več kot tista ki jo lahko kupiš v cvetličarni ali kar ob pokopališčih in seveda je vsak vložil svoj trud da jo je izdelal, saj jo je nesel na grob svojim ljubim ki jih ni več. Seveda pa je treba omeniti tudi to da gre zahvala predsedniku Francu ki nam to omogoči, vemo kakšne so cene ikeban na trgu. Veliko lažje je vsem članom na tak način okrasiti grobove. Zaradi visokih cen ikeban in seveda rož, smo tudi mi na delavnici malo bolj pazili na material. Vsak je dobil po eno rož in dodatek, razlika je bila samo v barvah. Meni je bilo to strašno všeč, tako sploh ni bilo odpada in tudi stroški so bili manjši. Moram pa nekaj napisati o mojem vnuku Luku. Ko sem mu povedala kam grem in kaj bomo delali mi je rekel, babi jaz grem s tabo. Tako je tudi bilo in preden sva šla od doma, sem hotela vzeti tablico. Seveda me je takoj vprašal zakaj jo rabim. Povem, da bo lahko igral igrice in mu ne bo dolgčas, pa me kar žalostno pogleda in reče: »jaz sem hotel tudi delati ikebano.« Si lahko mislite kako sem bila presenečena, rekla sem mu, dobro Luka seveda boš lahko tudi ti delal. Zelo natančno si je ogledal že narejeno ikebano, ki jo je gospa Jožica naredila doma za vzorec, še bolj pa je poslušal in gledal, ter delal točno tako kot je rekla. Popolnoma sam je naredil svojo ikebano ki jo je ponosno nesel v Haloze na grob svojemu dedu. Moj vnuk je pred par dnevi bil star 7 let. Hočem povedati, da je namen delavnic lahko med drugim tudi ta, da bi se že otroci motivirali in sodelovali. Seveda pa bi jih morali tudi sami starši vzpodbujati k sodelovanju. Ob tej priložnosti sem dala nekaj vsem staršem in starim staršem v vednost, da delavnice niso samo za starejše tudi za otroke bi lahko bile zanimive, če jih bomo znali zaposliti.
Zdaj je na vrsti že naslednja delavnica, ki bo še bolj zanimiva. Pridite v čim večjem številu, da nam bo lepo in prijetno kot vedno.
 

Milica Krašovec