SREČANJE DRUŠTEV SAVINJSKE REGIJE NA PEČOVNIŠKI KOČI, 1. 7. 2017
Sobota, 1.7.2017 je bila za člane 4 društev zelo aktivna. Zbrali smo se na Pečovniški koči, ki je 10 min hoje oddaljena od Celjske koče. Lani, ko smo pričeli s srečanjem društev savinjske regije, smo bila prisotna le 3 društva (MDGN Velenje, MDGN Sl. Konjice in DGN Celje). Letos pa se nam je pridružilo še DGN Maribor.
Člani MDGN Velenje smo se zbrali ob 9.uri pred društvom in se odpravili na pot proti Pečovnikovi koči. Polni pričakovanj in dobre volje, smo okoli 10.15 prispeli do Celjske koče. Tam nas je pričakal gospod Aleš Peperko, predsednik DGN Celje, ki je letos organiziralo to srečanje. Skupaj smo se sprehodili do našega cilja in se pozdravili s člani ostalih društev. Sledil je uvodni pozdrav in predstavitev programa. Nekaj minutk smo še poklepetali, nato pa smo se odpravili do manjšega travnika, kjer so nas čakale kmečke igre (vleka vrvi, skakanje v vrečah, hoja po hoduljah, streljanje s fračo in metanje obročkov). Vsako društvo je zbralo 5 predstavnikov, ki so se pomerili v igrah. Letos lahko pohvalimo naše članice in člane, saj so dosegli 2. mesto. Pokal je tudi tokrat ostal v DGN Celje, kjer bo čakal do prihodnjega leta, ko ga bo morda katero drugo društvo odneslo s seboj. Po igrah smo odšli na toplo malico, kjer smo se ob hrani in pijači še malo pozabavali in spoznali med seboj. Sledila je razglasitev rezultatov in podelitev pokalov. Predsedniki društev so podpisali priznanje za sodelovanje in povedali nekaj besed o srečanju. V letu 2018 bo srečanje organiziralo naše društvo, česar se že vsi zelo veselimo.
Po končanem uradnem delu smo skupaj odšli do Celjske koče. Dogovorili smo se za dobri 2 uri prostega časa. Nekateri so izkoristili priložnost za vožnjo z bobkartom, 3 pogumne članice pa smo odšle v adrenalinski park. Najprej smo imele hitri tečaj o uporabi opreme in samih elementih parka. Izvedele smo, da je park razdeljen na 3 proge, ki se razlikujejo po težavnosti in vse skupaj zajemajo 35 elementov. Malce prestrašene smo se podale na prvo progo in smo kaj hitro ugotovile, da je kljub napornim preprekam zelo zabavno. Veliko smo se nasmejale in se med seboj spodbujale. Vse tri smo bile pri premagovanju elementov zelo kreativne, kar je poskrbelo za obilo smeha pri vodičih parka. Ena izmed glavnih »izumov« takratnega dne je bil pandin objem, ki pa se je izkazal za veliko pomoč pri plezanju po drevesu. Kljub utrujenosti, nismo obupale in popustile ter prišle na cilj. Takrat so bile vmesne težave hitro pozabljene. Tega obiska se bomo še dolgo spominjale, nekaj dni nas bodo pa na to še posebej spominjale razbolele mišice.
Bil je lep in pozitiven dan, za kar se iskreno zahvaljujemo Društvu gluhih in naglušnih Celje.
Nasvidenje do prihodnjič,
Janja Krajnc
