PREDAVANJE O REHABILITACIJI OSEB PO OPERACIJI POLŽEVEGA VSADKA

 

V sredo 20. 11. 2019 smo se zopet v velikem številu zbrali v prostorih društva, da smo prisluhnili strokovnemu in zanimivemu predavanju gospe Diane Ropret, ki je defektologinja surdo – logopedinja  iz Centra za sluh in govor Maribor.
Predavateljica je najprej na kratko predstavila delovanje Centra za sluh in govor Maribor. 
Nato nas je seznanila z razvojem operacij polževega vsadka. Tako sta bili prvi operaciji izvedeni že lata 1996. Trenutno je v Sloveniji okoli 450 oseb z polževim vsadkom.
Poljudno nam je razložila razlike med slušnim aparatom in polževim vsadkom. Slušni aparat ojača zvok, ki ga notranje uho prenese na slušni živec. Ker pri gluhih in težko naglušnih notranje uho ne deluje dovolj dobro, jim slišni aparat ne ojača zvoka dovolj. Polžev vsadek zvok spremeni tako, kot bi ga spremenilo delujoče notranje uho. S tem lahko gluhi in težko naglušni zaznajo tišje zvoke, s tem tudi govor. Osebam s polževim vsadkom se tako izboljša komunikacija z okoljem.
Predavateljica nas je povedal, da je kandidat za polžev vsadek vsaka gluha in težko naglušna oseba, ki ima delujoč slušni živec. Seveda je potrebno pred operacijo opraviti potrebne preiskave, s katerimi kirurg ugotovi, če je možna operacija. Po operaciji sledi nastavitev procesorja in nato rehabilitacija, katere dolžina je odvisna od starosti, časa nastanka gluhote, osebne zavzetosti, življenjskega okolja in še drugih dejavnikov.
Gospa Ropretova nam je razložila, da je operacija polževega vsadka oziroma rehabilitacija po operaciji najhitrejša in uspešna pri malih otrocih, ki še razvijajo govorno – jezikovno komunikacijo. Pri gluhoti odkriti ob rojstvu, lahko otroci pridobijo polžev vsadek v starosti enega leta. Tako lahko razvijejo govor in poslušanje že v otroški dobi, seveda ob strokovni pomoči in podpori staršev ter širšega okolja. Starši in družina igrajo pomembno vlogo pri motiviranju otroka k poslušanju in govoru. 
Povedala je, da je dolžina rehabilitacije dolgotrajen proces. Ugotavlja se kaj oseba sliši, kako razlikuje zvoke med sabo in jih prepoznava. Cilj rehabilitacije je razumevanje brez odgledovanja. Prepoznavanje zvokov je postopno od enostavnih do bolj zahtevnih. Pri odraslih osebah z operacijo polževega vsadka, je hitrost rehabilitacije odvisna od časa nastanka gluhote, osebne motiviranosti in okolja ter drugih dejavnikov. Poudarila je, da je rehabilitacija več leten proces.
Predavanju je sledila diskusija. Predavateljica je odgovarjala na vprašanja prisotnih.
Društvo je zopet poskrbelo, da smo pridobili nove informacije.
 
Tatjana Pirečnik
 
 

BLAGOSLOV IN OTVORITEV SLUŠNE ZANKE V CERKVI SVETEGA MARTINA V ŠMARTNEM OB PAKI

 

V nedeljo 10. 11. 2019 je bila v farni cerkvi svetega Martina svečana sveta maša z blagoslovom in otvoritvijo slušne zanke. Po pozdravnem nagovoru domačega župnika g. Ivana Napreta, sem vse prisotne pozdravil tudi sam. Povedal sem, da je praznik svetega Martina, ki sovpada tudi z praznikom občine Šmartno ob Paki, je pa tudi praznik za osebe z okvaro sluha, ki uporabljajo slušne aparate in polževe vsadke. V veselje in čast, mi je bilo, ker je bil navzoč tudi nadškof v pokoju Alojz Uran. Prisotno je bilo tudi veliko naših naglušnih članov, ter tudi gluha častna članica Martina Dobnik. Tolmačila je Duška Berločnik v slovenski znakovni jezik za gluhe. Povedal sem, da je iz logotipa na cerkvenih vratih razvidno, da je objekt opremljen z to napravo. Za osebe z okvaro sluha je to pomembna pridobitev, kajti slišnost se zelo izboljša, kvaliteta zvoka je odlična in razumevanje popolno. Zaradi te pridobitve bo marsikateri uporabnik raje prihajal v cerkev, dobil več informacij in lažje sodeloval pri svetih mašah. Omenil sem, da je to že drugi objekt v občini Šmartno ob Paki, ki je prijazen invalidom z okvaro sluha in tudi na zemljevidu Slovenije. Po mojem nagovoru in zahvali vsem predvsem župniku Ivanu Napretu, cerkvenemu svetu, ključarjem ter vsem ostalim, ki so pomagali pri izvedbi te pomembne pridobitve, se je zaslišal aplavz, gospod nadškof Aloj Uran pa mi je stisnil roko. Zahvala je bila izrečena tako v imenu Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenja, v imenu vseh uporabnikov in mojem imenu. Sledil je blagoslov slušne zanke po celi cerkvi in nadaljevanje svete maše z zelo lepo pridigo in nagovorom gospoda nadškofa Alojza Urana. Povedal je zelo lepo pridigo in marsikoga je njegovo sporočilo zelo prevzelo. Na kratko je povzel življenjepis svetega Martina, podal dve njegovi življenjski izkušnji in kar se nisem mogel načuditi njegovi lepi besedi in bogatemu besednemu zakladu. Skozi cel obred je potekalo tudi lepo petje z kora in sodelovanje pri prošnjah za vse mlade družine in tudi za ostale. Po maši je potekal tudi dar za cerkev in vsak je dobil stisk roke gospoda nadškofa in podobico. Bil je res lep dogodek na to nedeljo, saj se je dogajanje preselilo še pred cerkev po maši. Vsi navzoči so bili pogoščeni z pecivom, potico, sokom, vinom in še marsikaj kar so pripravili člani cerkvenega sveta. Pred cerkvijo je odmevala pesem pevcev iz kora in kot veste, je gospod nadškof zelo rad v družbi pevcev, saj je znan tudi on kot odličen pevec. Dogajanje se je preselilo v prostore župnišča, kjer je še dolgo odmevala pesem in druženje.
Vesel sem in zelo lepo je bilo. Spoznanje, da je bila otvoritev na tako lep način me je naredila še močnejšega v prizadevanjih za tako pomembne pridobitve za osebe z okvaro sluha.

 

Predsednik MDGN Velenje
Franc Forštner

 

 

PREDSTAVITEV KNJIGE Moja Pot

 
Tokrat smo v naši sredini gostili Admiro Robin. To je močna energična ženska, ki ne dovoli da bi invalidnost zapirala polno življenje. Je prostovoljka, ki je pred 10 leti prišla v Slovenijo, vendar, kot sama pravi, je življenje tu začela, ko je prišla v Velenje.
Njena življenjska zgodba nas je vse presunila, a hkrati navdušila. Saj nam je pokazala, kaj vse je mogoče. Invalidnost ni ovira.
Vse to, kar nam je povedala in še več najdemo v njeni knjigi »Moja pot«. Z izdajo te knjige namreč želi spodbujati solidarnost in predstaviti prostovoljstvo kot način socialne, kulturne in jezikovne integracije najrazličnejših ranljivih družbenih skupin.
 
Edita Kos Martinšek
 

IZDELAVA IKEBAN


1.november, dan spomina na mrtve, je praznik, na katerega se spomnimo tudi v našem društvu.
Tudi letos smo dan pred praznikom ustvarjali ikebane.
V veliko pomoč nam je bilo Cvetličarstvo Deberšek Polak. Le-ti so poskrbeli za vse, kar se potrebuje pri izdelavi ikeban.

Tako za zelenje, ki je osnova vsake ikebane, kot tudi za cvetlice.

Pri delu smo uporabili svojo ustvarjalnost in izdelali krasne kreacije.

S ponosom smo jih postavili na grobove, v spomin na vse tiste, ki jih ni več z nami.
Hvala društvu za podporo pri izvedbi delavnice.

 

Edita Kos Martinšek

 

SUPER IZLET V SARAJEVO

 

Dne 10. 10. 2019 smo se člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje podali na tridnevni izlet v Sarajevo s turističnim avtobusom in spremstvom vodiča.
Na pot smo se podali v poznih večernih urah. Naš prvi cilj je bil Igman in Bjelašnica, kjer smo si ogledali prizorišča olimpijskih iger izpred 31 let. V dopoldanskih urah smo prispeli v najbolj zanimivi del Sarajeva Baščaršijo, si ogledali znamenitosti in poskušali odlične specialitete. Seveda smo poskusili tudi čevapčiče, saj na splošno velja, da kdor jih ne poskusi je kot, da sploh ni bil v Sarajevu. Večerjali in prenočevali smo na obrobju mesta.
Naslednji dan smo pot nadaljevali proti Konjicu in si ogledali znameniti Titov bunker, katerega namen je bil, da se v primeru atomskega napada vanj zateče Josip Broz Tito s svojimi ožjimi sodelavci. V Jablanici smo si ogledali porušen most čez Neretvo, kjer je potekala znamenita bitka za ranjence. Sledila je pot ob vijugasti strugi Neretve v Mostar. Tu smo si ogledali najbolj obiskano znamenitost, most iz leta 1566. Z vodičem smo se sprehodili po starem mestnem jedru. Sicer pa je Mostar biser, ki ga je težko opisati.
Tretji dan smo mimo Prozora nadaljevali pot na Ramsko jezero. Na enem od številnih polotokov, ki globoko segajo v jezero se nahaja Muzej Franjevačkog samostana in cerkev Device Marije. Jezero je tako zelo lepo, da bi o njem lahko pisal kot o neizmerni naravni lepoti, pa ne bi bilo prav, ker je umetno, nastalo z zajezitvijo reke Rame. Pot je nas peljala v Jajce, znamenitost iz časa druge svetovne vojne, kjer se je 29. novembra rodila Jugoslavija. Čudovito mesto, s prekrasnimi hišami iz turškega obdobja, s slapovi reke Plive in mesto, kjer se zlivata reki Vrbas in Pivka. Prava paša za oči in vtisom, ki zvesto spremlja človeka. Sprehajali smo se po mestu, si privoščili pivo, čevapčiče ali kosilo. Po kanjonu reke Vrbas smo pot nadaljevali proti Banja Luki, si privoščili druženje ob obilni malici in nato proti domu.
To tridnevno potovanje je bilo res zanimivo, prisrčno prepletanje ogleda pomembnih krajev naše zgodovine, nedavno doživetih dogodkov ob razpadu Juge in uživanje v gostoljubju domačinov ter dobre hrane. Moram reči, da sem pozitivno presenečena nad kraji in ljudmi, katere smo srečevali. Čevapčiči so res najboljši v Mostarju, ampak tudi čez burek na Bačaršiji ga ni. Res sem se imela super in dala možgane na off. Nismo se osredotočili samo na »glavne turistične atrakcije«, ampak smo videli tudi drugi del Bosne – njihove vdih vzbujajoče lepote narave.
Hvala za vodenje, brez vodičevega zanosa bi najbrž marsikatera znamenitost ostala našim očem skrita.

 

V Velenju, oktober 2019

Milja Krajnc

 

 

GLEDALIŠKI FESTIVAL V IZOLI

 
26. oktober. Čudovit sončen jesenski dan. Člani MDGN Velenje smo se odpravili na pot proti morju. Namreč danes je v prelepem obmorskem mestu Izola »Gledališki festival gluhih.«
Ob avtocesti so naši pogledi krožili po pokrajini, ki je ob sončnih žarkih še bolj poudarila jesenske barve drevja katerih barve listja so se prelivale od zelene, zlato rumeno do rdeče barve. Edino Nanos je nas svojem vrhu bil odet v meglo. Približevali smo se točki, kjer se po dveh urah vožnje vidi morje na katerem so se v daljavi zibale jadrnice z belimi jadri.
Po dobrem kosilu smo se sprehodili ob obali. Morje je bilo mirno. V marini so bile privezane jadrnice, sonce pa je poskrbelo, da so njihove sence še bolj poudarile njihovo veličino.
In prišel je čas razloga našega prihoda v Izolo. Namreč ob šestnajstih se je v Kulturnem domu Izola pričel: »Gledališki festival gluhih.« Dvorana se je kaj hitro napolnila, saj smo prišli iz različnih krajev Slovenije. Prijavljenih je bilo šest gledaliških skupin, ki so s svojimi igrami uprizorili različne igrokaze.
Tudi naša Velenjska gledališka skupina je uprizorila predstavo » Čarodej «, ki prikaže čarodeja, ki na železniški postaji s pomočjo hipnoze odtuji od čakajočih potnikov različne predmete (ure, prstane,…) Ker pa je bil naš čarodej pošten človek, je po končani hipnozi vsem vrnil odtujene stvari.
Vse te predstave so uprizorili gluhi in naglušni v znakovnem jeziku, ki pa je bil povezan z uporabo rok, mimiko obraza, ustnic in gibi telesa. Vendar predstavo niso razumeli samo tisti, ki ne slišijo, ampak tudi tisti ki slišijo, saj so bile uprizorjene tako, da so bile razumljive za vse.
Na koncu prireditev pa sta na oder prišla dekle in fant, ki sta v znakovnem jeziku povedala pesem o prijateljstvu. Prelep zaključek festivala, saj se v takšnih okoliščinah spletejo prijateljstva. In kaj je lepše kot imeti ob sebi prijatelja, pa naj bo ta gluh, slep, invaliden ali kakor koli drugačen. Prijatelj je prijatelj.
V poznih urah smo se vračali domov, v mnogih od nas pa bo dolgo ostal lep spomin na čudovit jesenski dan.
 
 Pavla Helena Račić
 
 

LOKO LOKO POHOD

 

To sredo smo se v velikem številu odpravili na krajši pohod na kmetijo Loko-loko v Lukovici. Dan je bil krasen, ravno prav za to. Ko smo prispeli na cilj, nas je že pričakovala lastnica kmetije Marija Irman, z domačo kapljico. Za začetek je bil to doma varjen viski, hruškovec in borovničevec.
Zbrane je pozdravil predsednik Franc Forštner in se zahvalil Mariji za gostoljubje. Nato smo si ogledali pivovarno, izvedele smo veliko o načinu pridelave piva in viskija.
Kmetija ima ohranjeno tudi star način pridelave žganja, vendar je le-to samo še kot muzej. Pravi muzej je tudi senik, na katerem imajo zbrana razna orodja in predmete, ki so se včasih uporabljala pri delu na kmetiji. Z veseljem smo si ogledali stvari, ki jih že dolgo nismo videli, nekaterih niti nismo poznali.
Nato smo se posedli okrog velikih hrastovih miz, v prijetnem ambientu. Poleg narezka je odlično šlo domače pivo. Res smo uživali. Za konec nam je Irena Forštner pripravila sladko presenečenje – domačo potico.
Ko se je sonce začelo spuščati, smo se počasi odpravili v dolino. Obloženi z lepimi vtisi in dobro kapljico smo se vračali proti domu.
Kmetijo smo obiskali že drugič in glede na prijetne vtise, se bomo verjetno še kdaj vrnili.

 

Edita Kos Martinšek

 

 

 

OBISKALI SMO OTROKE V VRTCU REČICA OB SAVINJI

 

V vrtcu Rečica ob Savinji, v skupini petletnikov, so se v mesecu oktobru pogovarjali o drugačnosti in različnih vrstah invalidnosti. Trudijo se izvesti aktivnosti preko katerih otroci na lastni koži doživijo, kaj pomeni biti oseba s posebnimi potrebami. Z veseljem smo se odzvali povabilu, da jih obiščemo in predstavimo gluhoto.
K sodelovanju smo povabili predsednika društva Franca Forštnerja, gluho članico Marijo Varžič in tolmačko Duško Berločnik.
Otroci so nas prijazno sprejeli in z radovednostjo spremljali kaj se bo dogajalo. Na začetku smo jih pozdravili v znakovnem jeziku in razložili, da je to posebna govorica, ki jo za sporazumevanje uporabljajo gluhi. Povprašali smo jih če vedo kaj pomeni biti gluh, naglušen. Otroci so z nami podelili različna mnenja in izkušnje.
Na otrokom primeren način smo jim razložili kaj pomeni gluhota, naglušnost. Prebrali smo zgodbico o zajčku Binetu in fantku Pavlu, ter se pogovarjali o tem zakaj potrebujemo ušesa in zakaj je sluh zelo pomemben. Marija in Franc sta jim na podlagi lastne izkušnje povedala kako živita z izgubo sluha. Pokazali smo jim tudi nekaj tehničnih pripomočkov, ki osebam z izgubo sluha lajšajo vsakdanje življenje. Opozorili smo jih, da pazijo na svoja ušesa, sluh. Skupaj smo se naučili enoročno abecedo in nekaj enostavnih kretenj.
Ker so bili zelo pridni sta jih obiskala tudi zmajček Tiho in morska deklica Mimi. Pred našim prihodom so prebirali knjigo o zmajčku in morski deklici, ki se sporazumeva s pomočjo rok. Navdušeni so bili, da so si lahko ogledali še lutkovno predstavo.
Otroci so se nam na koncu prijetno zahvalili in namen, da jim predstavimo gluhoto ter svet tišine je bil dosežen. Izvedeli so veliko novega, izkušnja pa jim bo popotnica za naprej.


Urška Jakop

 

 

DRUŽABNO SREČANJE ČLANOV

 

V MDGN Velenje vsako sredo v popoldanskem času organiziramo razne aktivnosti, kot so predavanja, delavnice, razna srečanja skupin za samopomoč naglušnih Barbara, skupine s polževimi vsadki Kohlerji in druge aktivnosti. Velikokrat nas preseneti kdo, ker niti ne pričakujemo z kakšno pogostitvijo ob rojstnem dnevu, odhodu med upokojence ali kaj drugega. Skratka v društvu nikoli ni dolgčas vedno se kaj dogaja, zato člani radi prihajajo saj so vedno lepo sprejeti. Če nič drugega nas podpredsednica Milica ali članica Sonja presenetiti z kakšnim pecivom ali peko palačink.

V sredo 17. 10. 2019 pa je v društvo prišla naša častna članica Martina Dobnik, ki je praznovala 80 rojstni dan. Prijetno nas je presenetila z pogostitvijo in seveda smo ji vsi zaželeli veliko zdravja in sreče ter veselja. S strani društva smo ji podarili majhno pozornost. Videti je bila srečna vesela in nasmejana. Martina zelo rada pride v društvo in je članica že od vsega začetka. Rada gre z nami na izlet, na mednarodni dan gluhih in kadar ima čas se vedno udeleži aktivnosti. Posebej rada gre na likovno kolonijo pod okriljem ZGNS, ali društva, ki to organizira. Letos je to kolonijo obiskala skupaj z še tremi člani društva pod okriljem DGN Krško in ZGNS ,saj zelo veliko slika in ustvarja tudi doma. To sredo je res bilo lepo in pestro, saj se je oglasila tudi prejšnja sekretarka Janja Kranjc, ki prišla iz daljne Anglije na kratek dopust. V društvu je bil pravi živžav, saj so bile tudi vaje gledališke skupine in še marsikaj.

Hvala Martini za prijetno presenečenje in Janji za obisk ter vsem, ki imate društvo za svoj drugi dom.

Franc Forštner


Ob sredah popoldan je v MDGN Velenje »naš« dan. Navajeni smo, da je takrat tukaj največ članov. Marsikdo se veseli srede, saj ve, da bo v društvu srečal prijatelja.
Velikokrat imamo na ta dam kakšna zanimiva predavanja ali delavnice.
Najbolj veselo pan je kadar kaj praznujemo – rojstne dneve, obletnice, razne dosežke.
Druženje v sredo, 17. 10. 2019 je bilo nekaj posebnega. Praznovala je naša dolgoletna članica Dobnik Martina. Praznovanje je bilo še posebej slavnostno, saj je praznovala že svoj 80. rojstni dan.
Veseli smo, da naši člani z nami delijo svoje najlepše trenutke in se vedno znova radi vračajo k nam.

Edita Kos Martinšek

 

TEST HOJE

(okoli Škalskega jezera)

 

V sredo, 9.10.2019 smo se zopet »pomerili« v hoji okrog jezera. Hoja in opravljen test hoje nam da sliko o naši telesni pripravljenosti, zato so se ga nekateri naši člani udeležili že večkrat.

Za vzdrževanje zdravja naj bi vsak 5 x tedensko opravljal 30 minutno vadbo zmerne intenzivnosti ali visoko intenzivno 3 x tedensko vsaj 25 minut.

S testom hoje se določi točno koliko je teh vaj in kakšne intenzivnosti, da dosežemo optimum za svoje telo.

Pred testom so nam predstavnice iz Centra za krepitev zdravja v Velenju izmerile pritisk in zaradi previsokega pritiska se dva udeleženca nista mogla udeležiti hoje. Z njima se je opravil individualni razgovor in svetovanje. Tudi vsem ostalim so po opravljeni hoji svetovale na podlagi analize testa hoje.

Veseli smo, da s Centrom za krepitev zdravja Velenje tako dobro sodelujemo in da se zopet kmalu srečamo na kakšni delavnici o zdravi prehrani ali telovadbi.

                                                                                               Edita Kos Martinšek

 

MDGN Velenje je s Centrom za krepitev zdravja omogočilo, da smo člani društva opravili test hoje.
Zbrali smo se pri ribiški koči v Velenju. Pričakale so nas zdravstvene delavke in predstavnica našega društva.
Prišlo je kar nekaj članov in po uvodnem pozdravu se je začelo merjenje krvnega tlaka. Dobili smo tudi izkaznico na kateri je pisalo » ali sem fit?« . Na podlagi meritev so določili primeren test od 6 min do 2 km.
Sledila je telovadba, s katero smo se ogreli in tako pripravili na pohod okrog jezera.
Udeleženci smo bili zadovoljni s svojimi rezultati.
Hvala vsem za organizacijo.


Sonja Triglav