DRŽAVNO PRVENSTVO V RIBOLOVU ZA OSEBE Z IZGUBO SLUHA

 

V soboto, 30.6.2018, smo v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje bili organizatorji Državnega prvenstva v ribolovu. Prvenstvo je potekalo v Velenju, ob čudovitem Škalskem jezeru.

Tekmovalci so se zbrali ob 7.00. Sledil je žreb štartnih številk

Ob 7.30 smo pričeli z uradno otvoritvijo tekmovanja.
Na začetku je bila odigrana slovenska himna.
Nagovorili pa so nas:
-    Predsednik MDGN Velenje, gospod Franc Forštner
-    Podžupan MOV, g. Peter Dermol
-    Predsednik športne sekcije MDGN Velenje, Aleš Fajfar
-    Tehnični delegat ŠZGS, gospod Anton Petrič.
Sodnik Mikek Zdenko je razložil pravila in potek tekmovanja.

Na državno prvenstvo se je prijavilo 9 društev, tekmovalo je 7 ekip in 8 posameznikov. Tekmovalci so imeli eno uro časa za pripravo, zadnjih pet minut je bilo namenjenih krmljenju. Tekmovanje se je pričelo ob 9.00 uri, lovljenje je trajalo 4 ure. Nekateri so imeli več sreče, drugi manj. Ob 13.00 uri so sodniki oznanili konec tekmovanja. Sledilo je tehtanje, nato priprava in razglasitev rezultatov. Pokale in medalje so podelili predsednik MDGN Velenje, Franc Forštner, predsednik športne sekcije, Aleš Fajfar in tehnični delegat ZDGNS, Anton Petrič.  
Ekipno so prva tri mesta zasedla naslednja društva:
1.    MDGN Velenje
2.    MDGN Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče
3.    DGN Celenje

Med posamezniki je največ rib nalovil Kodrun Ervin (8189 g), sledila sta mu Škerget Silvo (5353 g) in Buljubašić Edin (1700 g).

Tekmovalnemu delu pa je sledilo prijetno druženje in klepet.

 

Urška Jakop

 

 

 

 

 

OBISK VRTNARIJE MAZEJ

 

V sredo 13. 6. smo se zbrali pred društvom in se z avtobusom odpravili na kmetijo - vrtnarijo Jerneja Mazeja.
Pričakal nas je lastnik z doma pečenim okusnim slanim prigrizkom. Nato nas je peljal na ogled kmetije.
Najprej nam je pokazal štiri starodavne rastline iz Južne Amerike, ki so jih gojili že starodavni narodi J Amerike in so v Evropi bolj malo znane. Olluka je zalo kalorična gomoljnica, uživajo se gomolji. Sto gramov gomolja vsebuje 360 kcal. Oka izhaja iz Peruja in prideluje se podobno kot krompir. Mašva ali gomoljna kapucinka lahko zraste v višino tudi do 4m. Užitni so gomolji. Z yaconom so se prehranjevali že stari Inki. Španski zavojevalci se nad njim niso navdušili, saj je njegova hranilna vrednost nizka. Gomolj je sladkastega okusa. Ima malo kalorij in veliko vlaknin. Yaconov čips  je zdrav, okusen nizkokalorični prigrizek. Liste lahko posušimo za čaj, ki je zelo primeren za sladkorne bolnike, saj znižuje raven sladkorja v krvi.
Na kmetiji smo si pogledali polje, na katerem gospod Mazej prideluje paradižnik, papriko, buče in bučke.
Posajenih ima 1000 sadik paradižnika. Paradižnika je 360 različnih sort. Lastnik je povedal, da mora imeti vsaka sadika paradižnika dovolj prostora, zato naj bi bila sadilna razdalja med rastlinami 80 do 85 cm. Razložil je, da paradižnik rabi za optimalno rast veliko sonca in malo vode. Pokazal nam je kosmati paradižnik, ki je poraščen z nežnimi dlačicami.
Nasajenih ima 1700 sadik paprike različnih sort. Paprika rabi za rast veliko sonca in vode. Potrebno jo je zalivati. Ob sončnem vremenu pri zračni temperaturi 28°C rabi ena paprika en liter vode na dan. Pri temperaturi 33°C rabi ena paprika tri litre vode na dan.
Gospod Mazej nam je podal obilico praktičnih nasvetov in odgovarjal na naša vprašanja. Kljub napovedi dežja in temnim oblakom smo ostali suhi in preživeli lep popoldan, ki smo ga zaključili sladko, s sladoledom.

 

Tatjana Pirečnik

 

 

 

 

 

TELOVADBA POD KOZOLCEM

 

Medobčinsko društvo gluhih, naglušnih in oseb z polževim vsadkom Velenje je organiziralo telovadbo na prostem z mentorico gospo Janjo Rednak. Zbirališče je bilo pri Ribiški koči ob Škalskem jezeru. Zajela nas je huda nevihta, zato smo počakali pod streho, da se je zopet pokazalo sonce. Sprehodili smo se do kozolca. Nato smo z mentorico telovadili. Delali smo vaje za um in osteoporozo, ki je zelo pogosta. Prva naloga je hoja, druga telovadba, da ostanejo kosti in um v čim boljši kondiciji.

 

Sonja Triglav

 

 

 

PREDAVANJE O ZELIŠČIH

 

V sredo 30. 6. 2018 smo se zopet v velikem številu zbrali na zanimivem predavanju gospoda  iz Društva zeliščarjev Velenje o zeliščih in pripravi mazila.
Predavatelj je seboj prinesel nabrana zelišča in začimbe. Poudaril je, da spadajo zelišča po novi zakonodaji v skupino živil.
Predstavil nam je lastnosti in uporabo sledečih zelišč in začimbnic:
•    oreh, vsi ga poznamo
•    vrtnica, uporabljamo jo lahko za sirup, sok, iz nje delajo eterično olje
•    njivska preslica, odvaja vodo iz telesa
•    bezeg, uporabljamo za čaj, sok, šabeso, bezeg čisti telo in odvaja vodo iz telesa
•    kamilica, uporabljamo za čaj in pospešuje prebavo
•    špargelj, čisti telo
•    vinska trta, iz nje poleg vina lahko naredimo sok
•    ranjak, uporabljamo v čaju in vpliva na boljše počutje
•    glog, deluje na srčno žilni sistem
•    lipa, v čaju hladi telo
•    krhlika, zmleta posušena dvoletna veja v čaju je pospeši odvajanje blata
•    črna kumina, iz semen se dela olje, ki veča odpornost
•    poprova meta, za čaj
•    črna detelja, blagodejno vpliva na srce
•    črna meta, je zelo grenka, ugodno vpliva na žolč
•    ozkolistni trpotec, sirup iz njega se uporablja pri prehladnih obolenjih
•    rman, uporablja se posušen cvet v čajnih mešanicah
•    žajbelj, nabiramo tik pred cvetenjem
•    origano, nabiramo zgornjo tretjino rastline pri cvetu in sušimo
•    komarček, užitna je cela rastlina, lahko jemo surovega
•    kopriva, nabiramo zgornjo tretjino rastline, čisti telo
•    gabez, uporabljamo zunanje za zmečkanine
•    veliki oman, nabiramo  korenino, uporabljamo pri prehladnih obolenjih
•    dišeči vratič, zelo lepo diši, če nem je vonj všeč ga dodajamo v kreme
•    ajbiš, pobiramo liste malo pred cvetenjem in jih sušimo
•    rumena lakota, ima okus po medu
•    stoletna čebula ali zelena čebula, stebelca narežemo na kolobarje dodamo k skuti in začinimo z bučnim oljem
•    plahtica, čaj za ženske težave
•    srčica, vsebuje podobno sestavino kot aspirin, zato redči kri
•    šentjanževa roža, namakamo v olju
•    repik, je grenak, ugodno vpliva na žolč
•    volčje jabolko, naredi rdeči lampijonček
•    borago, ima zelo lep cvet, ki je užiten
•    ognjič, ima enake blagodejne učinke kot arnika, nabiramo cvet, kot mazilo za rane
•    sivka, iz nje delamo eterično olje, posušena v čajnih mešanicah
•    kraški šetraj, ima več eteričnega olja kot navadni šetraj, ki ga poznamo mi, dodajamo v zeliščne soli
•    poleg naštetega je imel tudi nam bolj poznane rastline: zeleno, meliso, citronko, pehtran, peteršilj, timijan

Predavatelj nam je povedal, da krema vsebuje okoli sedemdeset odstotkov vode, medtem ko mazilo vsebuje malo vode in veliko maščobe. Koža je človeški največji organ, zato moramo ustrezno skrbeti zanjo. Življenjska doba celice kože pri zdravi koži je en mesec.
Nato nam je praktično pokazal izdelavo mazila.
Uporabil je:
•    olje v katerem je bil namočen smilj
•    čebelji vosek
•    E vitamin
•    eterično olje poprove mete
V vodni kopeli v vsaki posedi posebej je segrel  olje smilja in čebelji vosek. Ko se je čebelji vosek stalil, je odstranil obe posodi iz ognja in v smiljevo olje dodal stopljeni čebelji vosek, potem je po kapljicah dodal vitamin E in eterično olje poprove mete. Vse skupaj premešal in prelil v posodice. Z ohlajanjem se je zmes strjevala, čisto hladna je potem mazilo v trdi obliki.
Ponovno smo se udeležili zelo zanimivega predavanja in se naučili nekaj novega.

 

Tatjana Pirečnik

 

PREDAVANJE O ZELIŠČIH

 

Mentor oz predavatelj prihaja iz Zeliščarskega društva Velenje, zato dobro pozna vsa zelišča, ki jih je prinesel s sabo.
Ta zelišča je razdelil na dva dela. Prvi za čaje, drugi za hrano. Vsi člani društva gluhih in naglušnih Velenje smo zelišča dobili za povohat in dobro pogledat. Vsa zelišča so za preventivo in ne kot zdravilo.
Stari pregovor pa govori: za vsako bolezen raste rožica, le poiskati jo moraš, za ljubezen je pa ni.
Na koncu pa smo imeli še prikaz kako se naredi mazilo. Vsi smo bili navdušeni.

 

Sonja Triglav

 

 

STROKOVNA EKSKURZIJA PO KOZJANSKEM IN BIZELJSKEM, 26.5.2018


Na lepo in sončno sobotno jutro smo se ob 7.uri zbrali pred društvom ter polni pričakovanj pričakali avtobus, ki se je z nekaterimi člani pripeljal iz zgornje savinjske doline. Pot nas je najprej popeljala do majhne vasi Olimje, ki se nahaja v območju Kozjanskega parka pod goro Rudnico. S krasnim pogledom na grad, ki je bil nekdaj v lasti grofov Atems, smo si v zavetju več kot 100 let stare lipe vzeli čas za jutranjo malico in sprehod po čudovitem zeliščem vrtu, ki ima več kot 200 vrst zdravilnih zelišč. Zanj skrbno skrbijo patri minoriti, ki so prevzeli tradicijo zeliščnega lekarništva od patrov pavlincev, predhodnih prebivalcev gradu. Po malici nas je sprejel pater Jože, ki nas je popeljal po gradu – samostanu in nam predstavil zgodovino tega kraja. Povedal je, da so predhodni patri pavlinci dobili ta grad v dar in so v njem prebivali kar 120 let, med 1663 in 1783. Ob samostanu so dozidali bogato baročno cerkev Marijinega Vnebovzetja. Ena izmed najbolj znanih zapuščin je stara samostanska lekarna s čudovitimi freskami, ki so delo takratnega lokalnega umetnika. Ta lekarna je dandanes urejena za oglede turističnih skupin. Kdor si je zaželel čajev in zeliščnih pripravkov pa je moral slediti le omamnemu vonju zelišč v urejeno zeliščno lekarno na desni strani ob vhodu v samostan. Pri izbiranju pripravkov je svojo pomoč in znanje ponudil eden izmed patrov.
Po ogledu smo se sprehodili v bližnjo zgradbo, iz katere je že od daleč dišalo po najljubši slaščici tega časa – čokoladi. Tam nas je pričakal gospod Urban, ki nam je predstavil zgodovino čokoladnice in nekaj o čokoladi sami. Za piko na i pa je lahko vsak poskusil košček odlične čokolade. Opojni vonj pralinc raznoraznih okusov in oblik je v nas prebudil sladkosnednost, zato smo pohiteli do blagajne in si kupili sladke dobrote za domov – če so seveda do doma zdržale, glede na to, kako dobre so bile.
Pot smo nadaljevali proti najbolj grajskemu med gradovi na Slovenskem, gradu Podsreda. Prijazna vodička Nina nas je popeljala skozi sobane gradu in nam pripovedovala o njegovi zgodovini. Iz raznih zapisov je znano, da je bil zgrajen v prvi polovici 12. stoletja. Sprva je imel preprosto pravokotno zasnovo, kasneje pa so prizidali obrambni stolp, bivalni del in kapelo. Današnja podoba je zasluga grofa Schönburg-Glauchau. V zadnjih tridesetih letih so ga celovito prenovili. Sedaj se v njem odvijajo razne prireditve, tudi poroke. Kot zanimivost naj povem, da se grajska kuhinja z odprtim ognjiščem ob raznih dogodkih uporablja še danes.
Po zanimivem dopoldnevu smo se odpravili v Staro vas na Bizeljskem. Na turistični kmetiji Pudvoi smo se najprej okrepčali z odličnimi lokalnimi jedmi, nato pa smo se podali v znamenite repnice – vinske kleti, skopane v kremenčev pesek. Pred milijoni let ga je na področje današnjega Bizeljskega naplavilo takratno Panonsko morje. Skozi čas se je ta pesek zbil in omogočil domačinom izkopavanje tovrstnih kleti. Kmetija Pudvoi je usmerjena v pridelavo kakovostnih sortnih vin, ki zorijo v repnicah. Ob koncu ogleda smo imeli priložnost ta vina tudi poskusiti. Za konec so nas pogostili še z znamenitim ajdovim kolačem, nato pa smo se počasi odpravili proti domu. Kot zanimivost naj omenim še posebne ptice, ki na Bizeljsko priletijo v sredini maja – čebelarje. Svoja gnezda naredijo v izkopanih nekaj metrskih rovih v kremenčevem pesku. Torej to področje ni le primerno za kleti, ampak tudi za gnezdišče ptic.
Želela bi se zahvaliti vsem za številčno udeležbo in dobro voljo. Posebna zahvala gre članu Francu Jurkotu, ki je vseskozi skrbel za dobro vzdušje z igranjem na harmoniko. Hvala vsem pevcem, ki so popestrili naše druženje.
Zahvalila bi se tudi patrom, Turistični kmetiji Pudvoi in vsem ostalim vodičem, ki so nas tako lepo sprejeli in s svojim pripovedovanjem popeljali skozi zgodovino.

Nasvidenje do prihodnjič!

 

Janja Krajnc

 

Viri:
http://www.olimje.net/index.php/sl/
http://cokoladnica-olimje.si/
http://kozjanski-park.si/?page_id=309
https://sl.wikipedia.org/wiki/Grad_Podsreda
http://www.pudvoi.si/

 

 

 

 

 

 

 

 

 

SREČANJE DRUŠTEV OSEB Z OKVARO SLUHA SAVINJSKE IN ŠTAJERSKE REGIJE, 9.6.2018

 
Letos je MDGN Velenje pripadla čast, da organizira tretje srečanje društev oseb z izgubo sluha štajersko savinjske regije. Za izvedbo srečanja smo izbrali čudovito lokacijo v neokrnjeni naravi zgornje savinjske doline. V kampu Menina, ki je eden izmed lepših v Sloveniji, so nas sprejeli z odprtimi rokami.
Povabilu so se odzvala vsa tri društva: DGN Celje, MDGN Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče in DGN Maribor. Zbrali smo se na soboto 9.6.2018 ob 10.00 uri. Za prijetno vzdušje ob prihodu udeležencev je skrbel tudi naš član, Franc Jurko, ki je odlično igral na harmoniko. Vse prisotne je najprej toplo povabil gostitelj, predsednik Franc Forštner. Izrazil je veselje in navdušenje nad velikim številom udeležencev, vseh skupaj nas je bilo kar okrog 130. K besedi je povabil tudi predsednika in sekretarja ostalih treh društev. V veliko čast pa nam je bilo, da nas je prišel pozdravit tudi župan občine Rečica ob Savinji, g. Vinko Jeraj.    
Uradnemu delu je sledilo druženje, ki smo ga popestrili z družabnimi igrami. Vsako društvo je imelo svojo ekipo. Člani so se najprej preizkusili v streljanju z zračno puško. Sočasno smo izvedli igro, kjer so trije igralci štafetno in med ovirami, z jajcem na žlici, ki so jo nosili v ustih tekmovali kdo bo prvi. Sledila je igra, kjer so štirje tekmovalci sočasno morali s smučmi na nogami premagati določeno razdaljo. Igri sta bili zelo zanimivi in sta poželi ogromno smeha. Za konec pa so društva svoje moči preizkusila še v vleki vrvi. V skupnem seštevku je zmagalo Velenjsko društvo in za obdobje enega leta smo v last prejeli prehodni pokal. Organizatorji so predstavnikom društev podelili simbolične nagrade in priznanja. Predsedniki pa so podpisali priznanje oz. potrdilo o udeležbi na srečanju.
Po igrah se je seveda bilo potrebno okrepčati in malo spočiti. V popoldanskem času pa so udeleženci imeli možnost, da na različne načine izkoristijo prosti čas. Nekateri so se sprehodili in si ogledali čudovit kamp, drugi so se pomerili v igranju golfa, tretji so svoje moči in spretnosti preizkusili v adrenalinskem parku. Velika večina pa je čas izkoristila za prijetno druženje in klepet. Za dobro vzdušje je ves čas skrbel naš harmonikaš, Franc Jurko, za kar se mu iskreno zahvaljujemo. Za glasbeno presenečenje pa je poskrbel Janko Šumečnik.
Popoldan je hitro minil, vsi so bili navdušeni nad čudovito lokacijo, vzdušjem in dobro izvedbo srečanja. V zgodnjih večernih urah smo krenili vsak proti svojemu domu in si obljubili, da se naslednje leto ponovno srečamo v Mariboru.

 

Urška Jakop

 

Prva sobota v juniju je bila namenjena srečanju društev štajerske regije. Letos je bilo organizator Velenjsko društvo, Franc je to zelo dobro in resno organiziral s pomočjo svojih pomočnic Urške in Janje. Kamp MENINA je tisto soboto bil naš cilj. Tam so pridne roke naših aktivnih članov že vse pripravile, da se mi začnemo veseliti in družiti. Udeležba je bila letos res rekordna, saj nas je bilo kar nekje okoli 130 članov društev iz Celja, Konjic, Maribora in Velenja. Franc je ob pozdravnem govoru povedal tudi, da se družabno tekmovanje lahko začne. Ekipe so bile sestavljene in akcija se je pričela. Tomo je bil glavni za streljanje z zračno puško kar je bilo presenečenje za udeležene. Pridno smo navijali za vse tekmovalce saj ni bil cilj zmagati ampak sodelovati in se družiti, čeprav je prehodni pokal letos prišel v roke Velenjčanom, so zmagovalci bili vsi. Po končanem športnem delu smo pa že malo nestrpno čakali hrano, ki so nam jo tudi hitro postregli. Tako lepo siti in dobre volje smo druženje nadaljevali tja do poznih popoldanskih ur. Prišel je čas slovesa, bilo je treba iti domov. Predsednik Maribora nam je obljubil in nas povabil naslednje leto k njim, seveda se bomo vsi udeležili saj nam je lepo biti skupaj, se družiti ter spletati nova prijateljstva.

 

Milica Krašovec

 

Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih je bilo organizator savinjsko štajerskega srečanja društev v kampu Menina. Udeležilo se ga je veliko članov. Gostitelj je pripravil družabne igre. Najprej streljanje z zračno puško, potem nošenje jajc in hoja z smučmi ter na koncu vlečenje vrvi.
Na takšen način spoznaš člane drugih društev in se z njimi poveseliš. Po končanih igrah je komisija seštela rezultate in razglasila mesta. Tako je velenjsko društvo osvojilo prvo mesto in smo dobili predhodni pokal v hrambo za leto dni.
Po kosilu smo imeli prosto za ogled kampa Menina z vsemi dejavnostmi, ki jih ponuja. Harmonikar je poskrbel za glasbo za ples in petje.
Vsi smo bili zelo zadovoljni. Tudi vreme je bilo lepo.
Hvala vsem.


Sonja Triglav

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

KRANJSKA GORA

 

Leto je naokoli, spet je bil mesec maj. To je mesec, ki ga mnogi nestrpno čakamo. Takrat nam Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije omogoči štiridnevni oddih v Kranjski Gori. Jaz sem vpadla v zadnjo skupino. Čeprav nas je bilo komaj deset, smo se imeli lepo. Občudovala sem močno mamico, ki je bila tam z gluho slepo hčerko in trinajst letnim sinom. Čudovito ji gre od rok skrb za oba otroka, lahko samo rečem takšnih mamic je malo. Najbolj aktivna in dobre volje, ki jo je prenesla tudi na nas, je bila pa Sabina. Cel dan je bila v akciji z nami, nihče ni ostajal v sobi. Čudovita narava je kar klicala po aktivnosti. Ker pa je bila v naši skupini tudi gospa Marija, smo vsako jutro ob pol osmih izvajali na prostem telovadbo tisoč gibov, oh ne boste verjeli kako se je prileglo. Nabrali smo moči in dobre volje za cel dan. Vse lepo prehitro mine, morali smo se posloviti. Vsem nam je bilo težko saj smo postali dobri prijatelji. Upam, da se spet dobimo v isti sestavi. Hvala zvezi za čudovit oddih.

 

Krašovec Milica

 

 

 

V domu Zveze gluhih in naglušnih v Kranjski gori sva z očetom preživela prijetne dni. Dom se nahaja v mirnem predelu blizu centra Kranjske gore. Hodila sva na sprehode po Kranjski gori,  kolikor je glede na starost oče bil sposoben hoditi.  Seveda je bila organizirana prostovoljna animacija za vse dni bivanja, od sprehodov, ogledov in družabnih srečanj.  Obiskala sva  nordijski center v Planici in občudovala skakalnice ter ostale objekte. Ne smem pozabiti na lepoto doline, ki te s svojo ledeniško izoblikovanostjo osupne. Ogledala sva si še naselji Rateče in Podkoren. Posedela sva tudi ob umetnem jezeru Jasna in uživala v naravi. V soboto smo doživeli malo nostalgije, saj bilo organiziran Pony vzpon na Vršič. Vsi smo lahko obujali spomine ob različnih izvedbah tega legendarnega kolesa. Vzpona se je udeželilo 1200 lastnikov Poniya iz Slovenije in tujine.
V Kranjski gori imajo lepo označene in urejene pešpoti ter kolesarke poti. Ob popoldnevih, ko je oče počival, sem se odpravila peš v Podkoren in nazaj ter do jezera Jasna.
Poskrbljeno je bilo za domače kosilo in večerjo v penzionu Livada, kjer so poskrbeli, da smo dobro jedli. Tako smo se družili člani društev iz različnih krajev po Sloveniji.
Z očetom sva preživela sproščene čudovite dni v prelepem okolju.
Iskrena hvala vsem, ki so nama omogočili dopust in vsem, ki so poskrbeli za naju v Kranjski Gori.

 

Tatjana Pirečnik

OBISK DRUŽINE DREV, 15. maj 2018

Aktivnost: 5 oseb z okvaro sluha, ki so članice zavoda Anja deafski in hkrati  članice MDGN Velenje – obisk in aktivnosti na zavodu Anja deafski, ki deluje na kmetiji Gregorc.
Namen: druženje in izobraževanje oseb z okvaro sluha

 

MDGN Velenje združuje osebe z okvaro sluha iz 10 občin SAŠA regije. Člani se srečujejo ob sredah predvsem v prostorih MDGN Velenje. Tokrat so se z veseljem in v velikem številu odzvali našemu vabilu. V neokrnjeni naravi na kmetiji so skupaj z našimi naglušnimi članicami odkrivali lepote narave, izmenjali znanja iz področja zdravilnih zelišč, ogledali so si domovanje dveh sov na stari lipi v neposredni bližini domačije.
Po uvodnem pozdravu in predstavitvi zavoda in kmetije, ki jo je izvedel Ivan Drev, je  Anja Drev, smučarka invalidka, članica MDGN Velenje, predstavila svoje načrte za prihodnost in pokazala nekaj vaj za fizično kondicijo, ki jih vsakodnevno opravlja v naravi. Marca prihodnje leto bodo v Italiji olimpijske igre gluhih, na katere se Anja vneto pripravlja.

Članica zavoda Jožica Kvas je prisotnim predstavila aktivnosti, ki se izvajajo v okviru programa javnih del, kjer je zaposlena ena oseba. Slušatelji so bili nad predstavitvijo navdušeni. Pestremu in zanimivemu dnevu je sledila  pogostitev, ki jo je spremljalo igranje na harmoniko.
Zaposlena v okviru programa javnih del, Erika Skornšek, je s pomočjo članic skrbela, da je prireditev potekala nemoteno. Pri predstavitvi zelišč sta pomagali tudi Terezija Sedovšek in Elica Pevnik.

Prisrčnemu obisku je sledilo slovo in izrečene želje, da se še kdaj srečamo na kmetiji Gregorc, kjer deluje  zavod Anja deafski.

 

Pripravila:
                  Sonja Drev, org. soc mreže,
                  Direktorica Zavoda Anja deafski

 

 

 

 

 


        

 

PREDAVANJE O PRAVICAH IN MOŽNOSTIH OSEB Z IZGUBO SLUHA TER PREDSTAVITEV EVROPSKE INVALIDSKE KARTICE V VILI BIANCA 9.5.2018

 

V sodelovanju z mestno občino Velenje smo v Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje v okviru Tedna naglušnih organizirali predavanje, ki je bilo izvedeno v okviru projekta Občina po meri invalidov. Glavni namen je bil seznanitev širše javnosti kako nastane naglušnost, vrstah tehničnih pripomočkov in evropski invalidski kartici. Povabljen je bil tudi župan Mestne občine Velenje, gospod Bojan Kontič, ki se je opravičil, ker je imel druge obveznosti.
Predavatelji so bili klinična logopedinja, gospa Anita Kastelic, zaposlena v avdiovestibuloškem centru na Kliničnem centru v Ljubljani, tehnične pripomočke za gluhe in naglušne je predstavil gospod Milan Zupanc, evropsko invalidsko kartico pa sta predstavili predstavnici Upravne enote Velenje, gospa Tanja Kos in gospa Sandra Fürst.
Pozdravni nagovor je imel predsednik Medobčinskega društva gospod Franc Forštner. Najprej je pozdravil vse navzoče. S ponosom je seznanil udeležence, da člani in članice Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje letos proslavljamo častitljivi jubilej, svojo 55 letnico organiziranega delovanja. Poudaril je, da naše društvo deluje v desetih občinah Šaleške in Zgornje Savinjske doline in šteje več kot 400 članov. Združuje tako gluhe, naglušne, gluhoslepe kot osebe s polževim vsadkom.
Gospa Anita Kastelic je najprej opisala kako deluje sluh pri ljudeh. Človeško uho je razdeljeno na tri funkcionalne dele: zunanje, srednje in notranje uho. Začne se tako, da nihaji zraka trčijo ob uhelj. Potem valovanje potuje po sluhovodu do bobniča. Zvok kot valovanje zraka zaniha bobnič in vibracije se prenesejo na sistem treh majhnih koščic. Naloga koščic je prenesti čim več energije zračnega valovanja v energijo valovanja tekočine notranjega ušesa. Stremence prenese vibracije na ovalno okence - membrano, ki zapira odprtino v koščeni kletki polža. V polžu se nahajajo čutne celice, ki so povezane s slušnim živcem in pošiljajo signale v možgane. Tako mi slišimo.
Predavateljica je povedala, da se naglušnost v večini primerov razvija počasi - včasih več let. Najpogostejša vzroka za nastanek naglušnosti sta hrup in staranje. Okvara sluha lahko nastane kjerkoli na slušni poti, od zunanjega ušesa do možganskih centrov, ki procesirajo zvočne dražljaje. Nekatere primere naglušnosti je mogoče odpraviti z zdravljenjem ali operativno. Največkrat, predvsem pri zaznavni naglušnosti, pa je slušni aparat edina pot. Naglušnost pogosto prej opazijo družinski člani in prijatelji, kot pa sama naglušna oseba.
Gospa Kastelic je razložila, da je avdiometrija najpogostejša subjektivna preiskovalna metoda za ugotavljanje stanja sluha. Na Kliničnem centru izvajajo tudi druge metode predvsem za male otroke. S prakse je povedala, da je smiselno začeti nositi slušni aparat čim prej ob ugotovljeni naglušnosti. Povedala je, da so slušni aparati, ki so na voljo na naročilnico brez doplačila, zelo kvalitetni, ne glede pri katerem ponudniku ga vzamemo. Poudarila je, da je pomembno slušnemu akustiku povedati kaj nas moti, oziroma kateri šumi nas motijo. Akustik potem nastavi slušni aparat glede na povedane informacije.
Tehnične pripomočke je predstavil gospod Zupan. Najprej je predstavil slušno zanko, kot zelo koristen pripomoček.  Omogoča uporabnikom slušnih aparatov, da ti lahko poslušajo glasbo in ostale zvočne vire prek indukcijske zanke brez motenj v ozadju. Prikazal je delovanje svetlobnega zvonca in posebne budilke, ki poleg svetlobnih znakov oddaja s pomočjo posebne blazinice vibracije, ki uporabnike zbudijo. Razložil je, da ima pravico do sofinanciranja pripomočka s strani države v višini 85% cene pripomočka, oseba, ki ima izmerjeno izgubo sluha najmanj 80% po Fowlerju ali več.
Predstavnica Upravne enote Velenje je predstavila pogoje za pridobitev Evropske invalidske kartice. Poudarila je, da mora k vlogi predložiti odločbo o invalidnosti, ki jo je izdal ali SPIZ ali Republiški zavod za zaposlovanje. Ob prijavi je potrebno predložiti dve sliki za kartico in se identificirati z osebnim dokumentom. Evropska invalidska kartica velja deset let. Veljavna je v Sloveniji in več evropskih državah. Z njo lahko uveljavljamo različne popuste, ki jih nudijo različni ponudniki. Gospa Fürst je podala nekaj praktičnih napotkov ob prijavi na Upravni enoti ob prijavi mladoletnih oseb, mora le-ta imeti osebni dokument s katerim se identificira, kljub temu, da je v spremstvu odrasle osebe.
Vsi predavatelji so poudarili, da je socialna vključenost za gluhe, naglušne, gluhoslepe kot osebe z polževim vsadkom zelo pomembna, ravno tako seznanjenje širše javnosti o problematiki invalidnih oseb. Sodobni slušni aparati in drugi tehnični pripomočki bistveno pripomorejo k boljši kvaliteti življenja.
Na koncu se je predsednik zahvalil predavateljem in vsem prisotnim za številčno udeležbo.

 

Tatjana Pirečnik

 

 

Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje je z Mestno občino Velenje organiziralo predavanje o bolnem ušesu.
Prva predavateljica, gospa Kastelic, je imela na ekranu bolno uho, da nam je lahko prikazala kako odkrivajo naglušnost, kako deluje polžev vsadek. Slab sluh je lahko od rojstva ali kot posledica okvare. Oseba je lahko gluha ali naglušna. Naglušne osebe slabo slišijo, zato so za njih primerni slušni aparati. Dobro se je odločiti za redno nošnjo slušnega aparata, da se navadimo na njega.
Drugi predavatelj, gospod Zupanc, je pokazal kako deluje svetlobni zvonec tako, da oddaja svetlobne in zvočne signale.
Gospe iz upravne enote sta predstavili Evropsko invalidsko izkaznico ugodnosti, kje in kako jo lahko uporabljamo, kdo je do nje upravičen.
Na koncu je bila zahvala predsednika Franca in povabilo na pogostitev.

                            
                            Sonja Triglav

 

 

 

 

 

 

NAŠEMU ČLANU, DOBNIK AVGUSTU, V SLOVO!

 

 

Spoštovani!

 

Zlato srce je nehalo biti, smejoče oči so se zaprle. Praznina ostala je, srce polno gorja a vsako življenje se enkrat konča. Zdaj tam si nekje in čakaš na nas da se srečamo spet, ko pride naš čas.
V Medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje nas je pretresla žalostna vest, da je umrl naš član Avguštin Dobnik. Avguštin je bil med ustanovitelji društva pred davnimi 55 leti. V društvu je bil vedno aktiven. Rad je igral šah, risal, ter bil vedno pripravljen priskočiti na pomoč. Velikokrat je poskrbel za dobro voljo med člani in izvedel marsikatero dogodivščino. V njegovi družbi ni bilo nikoli dolgčas, vedno se je kaj dogajalo. Člani so ga spoštovali in bili radi v njegovi bližini saj je vedno poskrbel za veselo vzdušje. Vseskozi je s ponosom govoril o društvu, saj mu je bil kot drugi dom. Zato je bil tudi edini častni član tega društva. Velikokrat mi je razlagal kako so se v davnih časih gluhi člani obiskovali med seboj, da so se lahko pogovarjali in družili peš, s kolesom ali pozneje z motorji. Nobena razdalja ni bila ovira. Z veseljem je pripovedoval o vsem kar nas je zanimalo. Ponosen je bil na svojega sina in hčerko saj sta se lahko pogovarjala z njim v kretnji. Ponosen je bil tudi na svoje domovanje, z veseljem je pokazal domače živali ter prelepo Podgoro pod goro Oljko. Dragi Avguštin počivaj v miru, vedno boš v naših srcih. Člani društva te ne bomo nikoli pozabili.  Hvala za vse kar si storil za vse nas, takšnih članov kot si bil ti si lahko samo želimo.    
V imenu članic in članov MDGN Velenje in v svojem imenu izrekam ženi Martini, sinu Mateju, hčerki Darji vnukom in vnukinjam, vsem ostalim sodnikom prijateljem in znancem, iskreno sožalje.

Franc Forštner


Spoštovani sorodniki, znanci in prijatelji pokojnega Gustija,

tja v onostranstvo, kjer še tišina šepeta, polagamo danes k večnemu počitku pokojnega Gustija.O tem slovesu je Mila Kačičeva pomenljivo zapisala:
» Ni smrt tisto, kar nas loči
in življenje ni, ki druži nas !
So vezi močnejše, zanje brez pomena
so razdalje, kraj in čas ! »

Avguštin Dobnik je bil rojen 7. julija leta 1396 v Gabrkah pri Šoštanju očetu Marku in mami Apoloniji . V družini je bilo več kot 10 otrok in Gusti je bil najmlajši med njimi.Žal se je že pri petem letu njegove starosti z njim poigrala kruta usoda, saj je za posledicami bolezni izgubil sluh.Posledično zaradi izgube sluha tudi ni mogel razvijati svojih govornih sposobnosti, kar ga je zaznamovalo za vse življenje.Po končani 2. svetovni vojni je kot takrat 9-letni fantič odšel na šolanje v takratno tako imenovano Državno gluhonemnico v Ljubljani.
Leta 1952 se je njegova družina preselila iz Gabrk v Podgoro. Gusti je po končani osnovni šoli nadaljeval poklicno usposabljanje za soboslikarja in leta 1956 tudi opravil pomočniški izpit.
Njegova prva zaposlitev je bila v polzelskem Garantu, kjer se je specializiral za ročno flodranje lesenih pohištvenih površin. Kmalu je iz Garanta odšel v Velenjski Vegrad in ostal tam zaposlen vse do leta 1971, ko se je osamosvojil in odprl svojo zasebno obrt na področju soboslikarstva. Leta 1981 se je invalidsko upokojil.  
Ljudje, ki jih je narava žal prikrajšala za govorne in slušne sposobnosti so pri nas organizirani, kjer se družijo in skupaj med sebi enakimi dajejo drugemu vzpodbudo in izmenjavo izkušenj na področju, na katerem so hendikepirani, na enem takih druženj je Gusti spoznal simpatično Martino Šopar iz Hrastnika in se z njo novembra leta 1962 tudi poročil. Mladoporočenca sta sprva živela v Hrastniku, kjer se jima je leta 1963 rodil njun prvorojenec Matej. Zatem je Gustijeva mlada družina nekaj časa prebivala v Starem Velenju in se leta 1965 vrnila na Gustijev dom v Podgori, kjer se jima je leta 1973 rodila še hčerka Darja.

Pokojni Gusti je bil nežna in čuteča duša in ker ga je narava prikrajšala za sposobnost govora in poslušanja nežnih zvokov narave, ki nas obdajajo, je pozorno spremljal vsa dogajanja. Svet okoli sebe je pozorno poslušal s svojimi očmi. Bil je veseljak in s svojo Martino sta rada zaplesala in brez, da bi slišala zvoke melodije čudovito ujela ritem plesnega koraka.
Bil je vesten in vztrajen pri doseganju svojih ciljev in uspešno opravil tudi vozniški izpit najprej za motor in kasneje še za avto, kar mu je bilo za opravljanje njegove zasebne dejavnosti neobhodno potrebno! Svoje slikarsko nadarjenost je za svojo dušo rad sproščal tudi s slikanjem z oljem na platna.
Dragi Gusti, v bližini tvojih rojstnih Gabrk v Škalah pri Velenju je koncem 19. stoletja kot kaplan služboval tudi pesnik Anton Aškerc. Ko je umrl njegov prijatelj, zdravnik in skladatelj Gustav Ipavec iz Šentjurja pri Celju, mu je v spomin zapisal naslednjo misel, ki jo danes poklanjamo tudi tebi, dragi Gusti:

To nisi ti, ki v temni tej gomili,
v naše zemlje temnem krili, ležiš molče,
smrt le telo je tvoje strla,
hvaležnost in pa lep spomin pa nate, dragi Gusti,
v nas nikdar ne bosta umrla !

Dragi Gusti,
naj v hvaležni spomin nate slišeči obmolknejo in nemi spregovorijo!

  Jože Aristovnik