POTOPISNO PREDAVANJE

DELO IN POPOTAVANJA PO NOVI ZELANDIJI - Urban JAKOP

 

Članom in članicam našega društva je zadnjo februarsko sredo lepo popestril Urban Jakop s svojo slikovno predstavitvijo njegovega dela in poti po Novi Zelandiji.


Tolmačila je Duška Berločnik, ki je dobro posredovala vse, kar je Urban povedal o dogajanju na njegovem devetmesečnem popotovanju.


Na pot je krenil v oktobru 2017, vrnil pa se je junija naslednje leto. Začelo se je z letalskim poletom iz Ljubljane do Aucklanda, pot je z vmesnimi prestopi trajala približno dva dni. Transport po tej državi je na splošno zelo počasen, z avtobusnimi linijami ni možno priti do določenih željenih destinacij ali pa so linije zelo neugodne oz. redke. Še posebno je zaradi hibovite pokrajine zamuden promet po Južnem otoku. Urban je zato uporabljal najet avto (skupaj z nekaj tujimi turisti oz. popotniki), nekaj poti je opravil »na štop«, na koncu je tudi kupil avto, ki ga je prodal pred odhodom domov. Med obema otokoma je potoval s trajektom. Prenočeval je v šotoru in v hostlih, včasih pa tudi kar v avtu.
Nova Zelandija je otoška država v jugozahodnem Pacifiku in ima nekaj čez 4 milijone prebivalcev. Sestavljata jo dva glavna otoka, Severni in Južni otok, ki ju ločuje Cookov preliv - in še precej majhnih otokov. Najbližja celina Avstralija je severozahodno od glavnih otokov oddaljena približno 2000 km, južno je Antarktika, severno pa Nova Kaledonija, Fidži in Tonga.

Nova Zelandija je dežela neokrnjene narave, približno tretjina površine je gozdov, veliko je travnikov in pašnikov. V mestih živi 80% vsega prebivalstva. Urban je imel s prebivalci zelo dobre izkušnje, saj so ti prijazni, odprti, pošteni in ustrežljivi.

Podnebje v državi je oceansko, na severu prehaja v subtropsko, na jugu pa v subarktično podnebje. Veliko je vlage, zime so mile, poletja topla, padavine so razporejene čez vse leto. Najtopleje je od novembra do aprila, najhladneje pa avgusta. Vreme je spremenljivo in tudi ob sončnih dnevih so popoldanske plohe.

Svoje raziskovanje je Urban začel na Severnem otoku, kjer se na jugozahodnem delu vzdolž obale nadaljuje gorstvo Južnega otoka, ki je tu v povprečju nižje kot na Severnem otoku, najvišji vrh pa meri 2797 m - tu je leta 1995 po dolgoletnm mirovanju spet začel delovati vulkan Ruapehu. Osrednji del otoka zavzema vulkansko višavje z delujočimi vulkani, gejzirji in vročimi izviri.Vzdolž obeh glavnih otokov poteka zemeljska tektonska plošča in njeni premiki povzročajo številne potrese in vulkanska delovanja.

Gore Južnega otoka (Južne Alpe) se spuščajo v morje - to se v gorato celino zajeda s številnimi fjordi. Na Južnem otoku je tudi najvišji vrh v državi - Mount Cook, ki meri 3764 m. Na tem območju je tudi veliko ledenikov, vrelcev termalne vode in gorskih jezer. Svetovno znana je Milfordska ožina z Bowenimi slapovi, ki so visoki 154 m in sodi med najlepša območja te države. Reke na zahodu Južnega otoka so kratke in strme, nekatere padajo v globino v slapovih. Reke, ki tečejo proti vzhodni obali večinoma izvirajo v ledeniških jezerih ob vznožju najvišjih gora.

Nova Zelandija je dežela tisočerih možnosti – je cel svet v eni državi. Christschurch na Južnem otoku je mesto s prekrasnimi botaničnimi vrtovi in s čudovitim razgledom iz gondole. Blue Lakes ali Modra jezera ležijo blizu centra mesteca Rotorua. Blizu Queenstowna je dolina Glenorchy, tako lepa kot da je naslikana...tu se zlivajo gore in jezera v pravljičnih zelenih barvah. Prav tako živopisna je narava ob jezeru Tekapo. Na poti do živahnega Queenstowna je tudi jezero Wanaka Lake, ki je odlična točka za sprostitev, pa tudi za pohod ali vožnjo s kolesom okoli jezera. Največje naravno jezero pa je Taupo (606 km2), ki leži v starem vulkanskem kraterju.

Letno obišče državo okoli 1,5 milijona turistov – turizem je tako glavni vir prihodkov iz tujine. Urban meni, da je ponekod turistov že kar preveč. Največ je srečal mladih nemških turistov in popotnikov.V kmetijstvu je država zelo izvozno  naravnana. V živinoreji je zelo visoka prireja ovac (približno 6 milijonov) in po pridelavi volne je država na 3. mestu na svetu.

 

Urban je v času svojega popotovanja delal v sadovnjakih, kjer je ročno redčil jabolka tako, da je odstranjeval manjše sadeže, da so večji lažje rastli in dozorevali. Jabolka se večinoma izvažajo v Združene države Amerike in imajo visoko ceno.

Na področju vinogradništva država pridela največ belega grozdja in proizvede največ vina Sauvignon. Urban je delal tudi v vinogradih, kjer je bilo delo zelo naporno. Zadnje delovno mesto pa je bilo v vinarni, kjer je bilo delo lažje in tudi najbolje plačano - vendar so cene 3-4 krat višje kot pri nas v Sloveniji, skodelica kave stane npr. 3-4€.

Največje mesto v državi je Auckland, kjer živi okoli 1,5 milijona ljudi, kar je več kot 30% vseh prebivalcev na Novi Zelandiji. Mesto se zelo razlikuje od ostalih mest v državi in spominja na ameriški tip mest. Prestolnica pa je Wellington, ki je manjši in je manj raznoliko mesto kot Auckland in leži na jugovzhodu Severnega otoka.                    

Evropski priseljenci, ki danes predstavljajo kar 74% prebivalstva, so se naselili po rodovitnejših krajih, domačine Maore pa so pregnali v gorate pokrajine.
Maori so sčasoma prevzeli evropski način življenja in si pridobili državljanske pravice. Danes jih je približno 10%. Tako je novozelandska kultura splet kulture evropskih priseljencev in starodavne maorske tradicije. Vzrok za redko poselitev in neenakomerno razporeditev prebivalstva v državi so naravni dejavniki, predvsem podnebje in oblikovanost površja.
Nacionalni simbol je ptica kiwi, ki pa ima zakrnela krila in rep, zato ne more leteti in v Te Puii ga je možno videti - a le v skoraj popolni temi, saj so to zelo plahe ptice in se stiku z ljudmi izogibajo.
Za ljubitelje filma Gospodar prstanov je morda zanimiv podatek, da so večina kadrov posneli prav na Novi Zelandiji.

 

Med potovanjem in tudi med delom je Urban spoznal veliko število ljudi z vsega sveta in s tistimi, s katerimi je bil dlje časa skupaj, je še vedno v rednih stikih in že tudi načrtuje snidenja z njimi v bližnji prihodnosti.
Predavanje je sklenil z ugotovitvijo, da je bilo njegovo devetmesečno bivanje na Novi Zelandiji velika in pozitivna življenjska izkušnja: pridobil je določene delovne izkušnje in videl neponovljive lepote te dežele – prav tako pa je lahko naredil primerjavo s Slovenijo, z njenimi lepotami in s kvaliteto življenja, ki mu jo ta nudi.

 

Vlasta FLORJAN