SREČANJE S ČLANI DNG CELJE

 

V sredo, 20. aprila 2016, smo bili člani MDGN Velenje povabljeni na družabno srečanje s člani DGN Celje. Ob 14. uri smo se zbrali pred našim društvom, kjer nas je pričakal avtobus. Najprej smo se odpeljali do glavne avtobusne postaje v Žalcu, kjer nas je pričakal gospod Milan, podpredsednik celjskega društva. Z veliko mero dobre volje je poskrbel za sproščeno pot do EKO muzeja hmeljarstva in pivovarstva. Tam sta nas s svojimi člani pričakala predsednik Aleš in sekretarka Sibila DGN Celje. Pridružila se nam je tudi Duška, tolmačka slovenskega znakovnega jezika. Skupaj smo na kratko poklepetali, nakar smo se odpravili na vodeni ogled muzeja, ki se nahaja v stari sušilnici hmelja. Seznanili smo se z zgodovino hmeljarstva in pivovarstva, spoznali hmeljarsko tehnologijo, hmeljarske običaje in še mnogo drugih zanimivosti. Ob koncu ogleda smo se podružili v pivnici muzeja, kjer je vsak lahko poskusil kozarček temnega piva, nato je sledilo skupinsko fotografiranje. Ob 17. uri smo pot nadaljevali do 120 let stare cerkve Lurške Matere božje v Migojnicah. Tukaj je tudi lepa razgledna točka, ki omogoča pogled na plantažo sadnega drevja podjetja Mirosan, plantaže hmelja, Žalec, Celje, itn. Pod cerkvijo smo se ustavili pri Vladimirju, članu celjskega društva. Preden smo si ob domačih dobrotah izmenjali dogodivščine vsakdanjega življenja, si izmenjali izkušnje s slušnimi aparati in se poveselili ter nasmejali raznolikim šalam, sta nas nagovorila predsednika obeh društev in poudarila pomen druženja gluhih in naglušnih. Ob 19.30 smo se poslovili in se odpravili nazaj proti Velenju.


Janja Krajnc

 

OBISK MALEGA TIANA


V  petek sva se s sekretarko odločila, da obiščeva našo naglušno članico, ki je rodila. Po vijugasti cesti med drevjem sva prispela v gmajno. To je lepo strnjeno naselje hiš, ob reki Savinji. Vaščani pravijo, da spadajo pod občino Šmartno ob Paki, po katastru pa je občina Braslovče. Tukaj je tudi veliko vikendov ter lepega urejenega prostora za počitek po napornih službah. Doma naju je pričakala Urška skupaj z malim Tianom, očka Tomaž je bil žal v službi. Mali je bil zelo priden in je že velik in lep korenjak. Da je minilo že skoraj tri mesece, skoraj nisva mogla verjeti. Urška je povedala, da ni imela nobenih večjih težav, da je vse bilo dobro, da tudi drugače veliko gre z malim na sprehod in da ponoči kar dobro spijo. Pohvalila je domače, da zelo veliko pomagajo, predvsem po porodu. Pridobila je tudi elektronsko varuško na tehnične pripomočke po zakonu Zimi. Izročila sva ji majhno pozornost in jim zaželela zdravja ter dobrega počutja. Upam, da bo še več naših mladih članic in članov šlo po njihovih poteh, saj so otroci naše največje bogastvo.

 

Franc Forštner

 

MESTO ZDRAVJA

 

Četrtek, 7. april, je bil svetovni dan zdravja. V okviru tega dne, je Mestna občina Velenje v dopoldanskem času organizirala prireditev Velenje – mesto zdravja. Na stojnicah je svoje dejavnosti predstavilo 15 društev, organizacij in institucij, ki delujejo na področju zdravja, med njimi tudi naše Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje. Dogajanje se je pričelo ob 9. uri. Članice društva so se za aktivni začetek prireditve udeležile preizkušnje v hitri hoji na 2 kilometra, katero je organiziral Zdravstveno vzgojni center Velenje. Ob 10. uri je vse zbrane nagovoril podžupan Mestne občine Velenje, gospod Peter Dermol. Naše društvo je predstavil predsednik društva, gospod Franc Forštner. Navzoče je seznanil z dejavnostmi društva in jih povabil na tečaj slovenskega znakovnega jezika. Predstavitev je v znakovnem jeziku tolmačila gospa Duška Berločnik.
Na naši stojnici smo mimoidočim predstavili razstavljene tehnične pripomočke, knjige in igre za otroke v slovenskem znakovnem jeziku, glasilo društva, zloženke o načinu pridobitve slušnih aparatov in zloženke o programih društva. Imeli smo kar nekaj obiskovalcev, katerim smo ponudili raznolike koristne informacije in jih tudi povabili, da se nam pridružijo v društvu.

 

V SPOMIN NAŠEMU ČLANU DUŠANU KRIVCU


30.1.1955-3.2.2016

NJEGOVA ŽIVLJENJSKA ZGODBA

 

Kot otrok je bil veliko bolan, okužil se je s tuberkulozo. Rehabilitacijo je opravil v Gozdu Martuljku. Leta 1962 je zbolel za meningitisom in vnetjem srednjega ušesa. Ker še ni bilo toliko zdravil, mu je meningitis pustil posledice. Zato ni slišal na desno uho, na levo pa je slišal samo 75%.
Aparat je nosil od leta 1965. V osnovni šoli so mu sošolci nagajali in ga vlekli za vrvico, na kateri je bil slušni aparat. Kljub temu je bil zelo dober učenec. Končal je osnovno šolo in šolanje nadaljeval na takratnem šolskem centru do poklica električar. Nato se je zaposlil v Gorenju, kjer je delal vse do upokojitve. Ob delu je potem še dokončal tehnično elektro šolo. Vse skozi je sodeloval pri pripravi projektov, risal načrte, sodeloval pri selitvi proizvodnje v Valjavo, Staro Pazovo, Zaječar, Češko, Anglijo.
Poleg tega si je zgradil svoj dom v domači Topolšici, ki jo je neizmerno ljubil. Ustvaril si je družino, na katero je bil ponosen. Veselil se je uspehov svojih otrok Marka in Katje pri dokončanju šolanja in njuni zaposlitvi. Vseskozi je rad zahajal v hribe, kjer je našel svojo sprostitev. Rad se je pohvalil, da je bil kar 7 krat na Triglavu. Bil je tudi predan predsednik Turističnega društva Topolšica, in sicer kar 12 let. Pripravili so številne prireditve o zgodovini naših krajev in bogatenju etnografske zakladnice.
Kljub temu, da mu je zdravje začelo pešati, je dočakal upokojitev z 41 leti delovne dobe. Žal v pokoju ni dolgo užival, saj je zadnje leto pogosto hodil po ambulantah in bolnišnicah. 3.2.2016 pa je izgubil boj s težko in kruto boleznijo.

Člani MDGN Velenje ženi Dragici, otrokoma Marku in Katji ter ostalim sorodnikom ob boleči izgubi izrekamo iskreno sožalje.
Dušan, počivaj v miru.

 


Člani MDGN Velenje

MOŠKI SO Z MARSA, ŽENSKE SO Z VENERE


V društvu gluhih in naglušnih Velenje smo imeli zelo zanimivo predavanje na to temo: o medsebojnih družinskih odnosih in odnosih med žensko in moškim. Vodil ga je politolog gospod Andrej Pešec.

Vsi smo poslušali njegovo razlaganje in se tudi malce pošalili.
Naj vam na kratko napišem pomembna in zanimiva dejstva.

Medsebojni odnosi so zelo pomembni za razmerje med partnerjema in za družino. Tako gradimo odnos na zaupanju in razumevanja. Pomembno je, da se spoštujeta in se pogovarjata ter sproti rešujeta težave. Pomembno je tudi, da se vsa družina usede za mizo in se pogovorijo o težavah ter najdejo način za reševanje težav.
Ne smemo preveč kritizirati in poniževati partnerja/ico, ker tako lahko psihično uničujemo odnos in njeno/njegovo samozavest in še... lahko zaradi tega razpade razmerje.
Poudaril je, da imamo ženske razvit šesti čut in večjo psihološko inteligenco. Me lahko združimo razmišljanje in čustva, po tem vemo kako in kaj. Pri moškem je pa malo drugače. Oni razmišljajo z glavo ali pa čustveno, skupaj pa nikoli.
Poudaril je, da gre moškim na živce, če ženske preveč kritiziramo ali preveč govorimo. Postanejo obupani in lahko izklopijo čustva nato ga pelje nagon. Saj veste, kakšen nagon je to :D.
Povedal je tudi eno zelo zanimivo dejstvo, za katero nisem zavedela... Če partnerja velikokrat seksata, moški postane poženščen in ženske postanemo možate.
Zanimivo, a ne... To vam da dovolj misliti.

Povedal je eno dejstvo...ki res pribito drži :D.
Ko je moški slabo volje, rabi mir in gre na pivo ali se gre sprehajati... Ko je ženska slabe volje, je pa cela hiša slabe volje. Ženske lahko močno psihično vplivamo na stanje v družini, negativno ali pozitivno.

Dala bom vam nekatere primere, ki jih je povedal Andrej.
Malo za razmislek. :)

1. Na primer: Moški pride iz službe domov, se usede za mizo in žena mu postreže s kosilom. Začne mu govoriti in kritizirati. Moški si želi tišine in mir pri kosilu, ne more se sprostiti. Takrat lahko pride do nesporazuma oz. do prepira. Od tega moški kar zbeži v gostilno in se ga napije ali pa tudi kaj drugega.
To je napaka...
Ko pride domov, mu damo poljubčka in ga vprašamo, kako je in kako se je imel. Postrežemo mu in ga pustimo pri miru, dokler se ne naje in spočije. Ko je spočit, mu lahko zaupate težave in takrat bo vam z veseljem prisluhnil in vam pomagal razreševati težave. To je zelo pomembno; medsebojno mirno pogovarjanje.

2. Ženska kuha iz ljubezni, ta hrana je bolj okusna... Hrana sestavlja 50% kemične sestave in 50% vitamin L (ljubezen). Če pa je ženska slabe volje,  je  tudi pripravljena jed manj okusna.
Drži, a ne? :D

3. En modrec je kupil kaktus in mu je vedno govoril: ,, Ne boj se. Zalival te bom in nikoli ne boš žejen. Nalival te bom iz ljubezni in zrasti brez bodic.''
Kaj se je potem zgodilo???
Nov mladi kaktus je zrastel brez bodic... Vidite, iz ljubezni lahko vse naredite. Tako je pri odnosu... Ko odnos napreduje, sta si  partnerja bolj zvesta in si medsebojno zaupata.

Ko je ženska srečna,  je moški 6x več srečen. - tole pribito drži :D

No v glavnem, ljubezen je res zapletena, toda moški ste preprosta bitja, ženske pa smo kar malce zapletene. Me mislimo, da boste kar prebrali naše misli in to od vas pričakujemo, toda to je nemogoče. Ženske pa z lahkoto prebere misli moškega in ve, kaj on potrebuje.
Ženske smo psihično močne in moški ste močni v mišicah :D. Malo za šalo in v tem je nekaj resnice.

To predavanje je bilo res zanimivo in nam je dalo misliti :)

 

Žana Sušec

PREDAVANJE O PRAVICAH, KI IZHAJAJO IZ ZPIZ-A

 

Spet nam je prišla predavat gospa Tatjana Dremelj iz ZPIZ-A. Že dve leti nazaj nam je predstavila nekaj novosti in pravic o invalidskem upokojevanju. Ker se zakoni sproti spreminjajo, nam je spet postregla z informacijami, ki so trenutno najbolj sveže. Seveda je bilo vprašanj ogromno časa pa malo, nemogoče da bi vsakemu posebej odgovorila. Tako so se nekateri odločili, da pojdejo sami k njej kar v pisarno kjer opravlja svoje delo. Osebno sem med njimi, kajti četudi vse to beremo na internetu pa je veliko odprtih vprašanj na katera lahko dobimo odgovore samo na ZZZS. Urška nam vedno pripravi zanimiva predavanja z katerimi nas spodbudi k akciji.  


Krašovec Milica

 

PRAZNOVANJE OB DNEVU ŽENA in VELIKONOČNA DELAVNICA

 

Leto je okoli, spet je tu osmi marec in v društvu je že tradicija, da ga praznujemo. Naš predsednik Franc je s pomočjo Urške organiziral vse potrebno, da smo se članice počutile pomembne na ta dan. Sprejem smo imele v hotelu Paka Velenje, udeležba je bila ogromna največja do sedaj. Še Franca smo presenetile pa verjemite, da ga malo kaj vrže iz tira. Sledila je izredna pogostitev in seveda program je bil nekaj povsem novega in zanimivega. Ni pa šlo brez Francovih prečudovitih rožic. Lepo smo preživele naš ženski praznik, srečne ter zadovoljne smo odšle domov, kajti drug dan smo že imele delavnico izdelave velikonočnih venčkov. Tudi na delavnice prihaja vse več članic, ki se zelo potrudijo in izdelajo svoj unikatni izdelek, tega pa si odnesejo ponosne na svoje delo, domov. In še preden je ena delavnica pri koncu že sprašujejo kdaj bo naslednja in seveda kaj bomo izdelovale. To je veliko priznanje za vodilne društva, saj se trudijo, da smo aktivni, in seveda pomembno je pa samo druženje in klepet. Skratka lepo nam je in tukaj moram izkoristiti priložnost da se zahvalimo Francu in Urški. Hvala vama v imenu vseh.


Milica Krašovec

 

PONOVNO SMO OBISKALI UČENCE OŠ MIHA TOLEDA PINTARJA

 

Naša izkustvena predavanja o okvari sluha, ki jih izvajamo po šolah in s katerimi smo pričeli v lanskem letu, so naletela na pozitiven odziv. Veseli nas, da je naš zastavljeni cilj, da bi o tej problematiki ozaveščali že najmlajše, zaživel in trudili se ga bomo izpolnjevati tudi v prihodnje.
Ponovno so nas povabili v OŠ Miha Toleda Pintarja. Tokrat v po dva druga, četrta in peta razreda.
Zbrali smo se že utečena ekipa: predsednik, sekretarka, tolmačka Duška in naša gluha članica Marija.
Najprej so nas sprejeli v združenih dveh četrtih razredih. Na začetku smo jih pozdravili v znakovnem jeziku in na naše prijetno presenečenje so otroci vedeli, da je to govorica gluhih, Duška pa je tolmačica.
Predsednik je povedal od kod in s kakšnim namenom prihajamo, ter nas vse predstavil.
Otroke želimo čim bolj vključiti v naše predavanje, zato smo jih najprej povprašali, če vedo kaj pomeni biti gluh in naglušen ter ali poznajo kakšno osebo z okvaro sluha. Otroci so se takoj odzvali ter povedali svoje izkušnje, mi pa smo jim na njim primeren način razložili kaj pomeni gluhota, naglušnost. Franc je spregovoril o svoji naglušnosti in kasnejši operaciji polževega vsadka, Marija pa je povedala kako težko je živeti kot gluha oseba. Otroci so z zanimanjem poslušali, nato pa so zastavljali vprašanja o slušnih aparatih, polževem vsadku, gluhoti…Spregovorili smo tudi o vzrokih okvare sluha in jih opozorili na dejstvo kako pomemben je sluh. Pokazali smo jim tudi nekaj tehničnih pripomočkov, ki osebam z okvaro sluha lajšajo vsakdanje življenje (različne budilke, svetlobni hišni zvonec, fm sistem, slušne aparate…). Nad njimi so bili zelo navdušeni, prav tako nad enoročno abecedo in nekaj enostavnimi kretnjami, ki smo se jih skupaj naučili.
Tudi drugošolci so nas lepo sprejeli. Tudi z njimi smo se pogovarjali o gluhoti, naglušnosti in polževem vsadku. Najbolj so jih navdušili tehnični pripomočki in enoročna abeceda ter kretnje, ki so se jih naučili. 
Petošolci pa so že toliko večji, da so povedano še toliko bolj razumeli in so naše predavanje ves čas vedoželjno spremljali. Zastavili so ogromno zanimivih vprašanj, navdušeni so bili tudi nad tehničnimi pripomočki, ki smo jih pokazali. Ena šolska ura je bila čisto prekratka in zmanjkalo nam je časa, da bi se naučili kakšno kretnjo.
Veseli smo, da so nas otroci zelo dobro sprejeli in z zanimanjem poslušali kako živijo osebe z okvaro sluha in s kakšnimi težavami se soočajo v vsakdanjem življenju. Prispevali smo k spoznavanju drugačnosti, obisk pa je tudi pripomogel k njihovemu razvoju, zrelosti in dejanski izkušnji za celo življenje.

 

DODAJAMO ŠE NEKAJ MISLI UČENCEV OŠ MIHA TOLEDA PINTARJA:


SREČANJE Z GLUHIMI IN NAGLUŠNIMI

 

V četrtek zjutraj smo odšli v 5.b, saj smo imeli srečanje z gluhimi in naglušnimi. Zelo nas je zanimalo kaj bomo počeli. Najprej so se nam vsi na kratko predstavili. Z njimi je prišla tolmačka, ki je prevajala v znakovni jezik in iz njega. Izvedeli smo, da se gluhonemi sporazumevajo z znakovnim jezikom in branjem iz ustnic. Predstavili so nam tudi nekaj slušnih pripomočkov. Z enoročno prstno abecedo smo se naučili izgovoriti svoje ime in stavek »Velenje je moje mesto«.
Nam so bili še posebej všeč poklic tolmač in slušni pripomočki. Spoštujemo in občudujemo gluhoneme ljudi.
Andraž, Anže in Matija

 

V četrtek, 11.2.2016, smo se zbrali v 5.b razredu. Na obisk so prišli člani gluhega in naglušnega kluba Velenje. Zraven je prišla tolmačka gospa Duška. Povedalo so nam kako se oni sporazumevajo z enoročno abecedo in odčitavanjem iz ustnic. Všeč mi je bila budilka, saj je zelo nenavadna. Všeč mi je pa bil tudi svet gluhih in naglušnih. Naučili smo se tudi svoje ime in VELENJE JE MOJE MESTO z enoročno abecedo. Moje mnenje: bilo mi je zelo zanimivo, saj smo se tudi kaj od tega naučili.
Tanja in Ajda

 

V četrtek smo se učenci petega a in petega b zbrali v učilnici. Tam se nam je predstavila gospa Marija in njena tolmačka. Zraven sta bila tudi gospod Franc in Urška. Gluhi in naglušni se sporazumevajo z ustni in znakovnim jezikom. Povedali so nam, da je v Evropi mednarodni znakovni jezik. Predstavili so nam slušne aparate, zvonec, budilko. Namesto, da zvonec za gluhe in naglušne zazvoni, posveti lučka. Naučili smo se enoročno prstno abecedo, ime in stavek »Velenje je moje mesto«.
Zelo mi je bila všeč predstavitev zvonca in kako se gluhi in naglušni sporazumevajo. Všeč mi je bila tudi zgodba gospe Marije.

V četrtek, 11.2.2016 smo se zbrali v učilnici 5.b razreda. Tam so nas akali učenci in predstavniki. Vsi naglušni in gluhi potrebujejo tolmača. Tisti, ki ne slišijo morajo znati brati iz ustnic in znakovni jezik. budilka mi je bila všeč, ko je zazvonila, ker gluhi in naglušni ne slišijo zvonca in ga imajo posebej. Abeceda mi je bila všeč, ker smo lahko pokazali svoje ime in Velenje je moje mesto. Meni se je predstavitev zdela poučna. Spoštujem te ljudi in jim želim pomagati.
Aleša in Jure

 

Zbrali smo se na osnovni šoli Mihe Pintarja Toleda. Gluhi in naglušni so se najprej predstavili, nato smo se še mi. Tolmačka nas je prevajala v govorico gluhih in naglušnih. Ti ljudje berejo iz ustnic in govorijo znakovni jezik. Predstavili so nam slušne pripomočke: slušni aparat, budilko…Naučili so nas enoročno prstno abecedo- (ime, Velenje je moje mesto). Življenje gluhih in naglušnih je težko, ker ne slišijo. Všeč mi je bilo, ko ste prišli in nas veliko naučili. Ti ljudje se meni po resnici povedano smilijo. Z veseljem bi jim pomagala in tudi sama ponudila pomoč.
Klavdija in Tjaž


Urška Jakop

 

OGLED  HIŠE MINERALOV


Razmišljanje, kaj bi ob kulturnem prazniku organizirali, da se vsebina vsako leto ne bi ponavljala, sva na predlog Urške potem organizirala to zanimivo in poučno izvedbo.
Ob kulturnem prazniku Franceta Prešerna, smo si ogledali hišo mineralov v starem mestnem jedru  MO Velenje.
Hiša stoji pod gradom in je pozidana, kot so delali hiše daleč nazaj: s kamnom, z malimi okni in ozkimi ulicami. Zbrali smo se pred vhodom, kjer nas je sprejela vodička, ki nas je bila zelo vesela.
Že na začetku so se nam zasvetile oči. Vsepovsod je bilo v vitrinah polno različnih kamnov in bleščečih lučk na njih. Po besedah vodičke muzeja le ta predstavlja geološko zbirko mineralov sveta in veliko jih je tudi iz področja Slovenije. V njej je preko 4000 različnih mineralov zasebne zbirke mineralov zbiralca in strokovnjaka s tega področja, gospoda Jožeta Rihtarja. V tej hiši je na ogled tudi edinstven kos jantarja, ki je bil najden v Premogovniku Velenje leta 2008. Na ogled so tudi drugi dragi kamni, ki se svetijo pod ultravijolično svetlobo. Seveda smo si lahko pogledali vse kar nas je zanimalo in odšli polni lepih vtisov. Veseli smo bili novih znanj in novih doživetij. Marsikomu so potem na prostem  pred očmi še nekaj  časa poplesavali leski kamenčkov in mineralov.
Po končanem ogledu smo še malo poklepetali na poti do avtomobilov. Bilo je prijetno in poučno popoldne, saj je v nas bilo spoznanje, da smo izvedeli spet nekaj novega in lepega.
Zahvala Duški za tolmačenje, Urški za organizacijo in vodički po muzeju za vodenje ter razlago o muzeju.

 

Franc Forštner

 

MEDITACIJA IN TERAPIJA Z GONGI

 

Spet je bila ena aktivna sreda v našem društvu. Urška nam je organizirala prijetno urico z gongi. Naši člani in članice večinoma niso vedeli kaj lahko pričakujejo, nekaj pa nas je bilo, ki to zelo dobro poznamo. Gospodična Suzana nam je na kratko povedala, da zvok gongov dobro vpliva na naše počutje, seveda pa se je treba čisto sprostiti in odmisliti vse skrbi, veliko je treba piti vode. Mi smo to čisto zares storili, nekaj jih je ob popolni sprostitvi celo zaspalo. Moških pa to seveda ni zanimalo in so odšli že na začetku iz dvorane, povem jim samo to da jim je lahko žal, saj so sebe prikrajšali za še eno izkušnjo več. Pa še nekaj, Urška se zelo trudi, da nam približa in omogoči veliko doživetij, zato je prav da se ji zahvalimo vsaj z svojim sodelovanjem.

 

MILICA KRAŠOVEC