VADBA PILATES

V društvu MDGN Velenje smo se pogovarjali o vadbi program.
Sekretarka Urša je pozanimala v Mozirju. Zelo sem bila presenečena, ker imajo vadbo pilates. V začetka meseca oktobra sem začela prvič hoditi k prijetni delavnici telovadbe. Sem zelo navdušena in tudi moj mož hodi zraven. Vsak ponedeljek sva z možem hodila eno urno na vaje. Zelo sem vesela, ker zelo dobro počutim in sem boljše volje. Ogrevanje, vzdrževanje, umirjeno počasno gibanje ohranja zdravo telo. Zelo priporočam, zelo je primerna za vsako starost. Po vadbi sem pridobila energijo in močno voljo, tako sem videti mlajša.
Trener je prijazno opazoval, kako delamo vaje, če je kaj narobe, nas popravlja. Trener je tudi priporočal, tudi doma delamo vaje.
Želim, da bi prihodnost imela zdravo življenje, pozitivno gibanje, ter tudi zdravo hrano in veliko tekočine, tudi zelo rada hodim v naravo.
Želim si, da bi ostali gluhi, naglušni prihajali v vadbo.
Dobrodošli!

Marija Varžič

OGLED PRAZNIČNEGA CELJA

 
December je mesec, ko so pred nami prazniki, zato skušamo čim bolj prijetno in čarobno vzdušje pričarati tudi v društvu.
Letos smo se odločili, da to naredimo malo drugače. Kar nekaj ljudi se še nikoli ni peljalo z vlakom, zato smo se do prazničnega Celja odpeljali kar z njim. Člani so bili nad idejo navdušeni. Tako smo se kar v velikem številu zbrali v Velenju, na vlak so člani vstopali tudi na vmesnih postajah. Po dobrih 40ih minutah vožnje smo prispeli na cilj. Zakorakali smo v praznično okrašeno Celje. 
Za člane smo pripravili tudi presenečenje. Najprej smo se okrepčali, nato pa se sprehodili po mestnem jedru. Uživali smo, ko smo se sprehajali med lučkami. Bilo je že čutiti praznično vzdušje, dišalo je po kuhanem vinu in cimetu. Ogledali smo si dogajanje in izdelke na stojnicah. Po dobri uri in pol smo se zbrali na železniški postaji. Polni lepih vtisov smo se odpeljali nazaj proti Velenju. 
 
Urška Jakop
 

 

December je mesec pričakovanj in obdarovanj, pa tudi veselja, saj nas obiščejo trije dobri možje.
Miklavž je svoje delo že opravil. Božiček in Dedek Mraz še prideta.
Ob zaključku leta je za naše člane prišlo še manjše presenečenje od Franca in Urške. Obiskali smo okrašeno Celje, kamor smo se odpravili z vlakom. Bilo je super. Bil sem malo vznemirjen, ker sem po dolgih letih sedel na vlak, ki nas je pripeljal v Celje.

V Celju smo obiskali pivnico Koper, kjer smo se okrepčali z pico. Zopet nas je društvo presenetilo.

Polni vtisov po ogledu centra mesta smo se vračali proti domu. Na vlaku je padla ideja, da bi lahko obisk ponovili naslednje leto.
Še enkrat hvala Francu in Urški.
Na koncu naj vsem zaželim vesele Božične praznike in srečno Novo leto ter zdravja.

Stanko Kolar

 
 
 

ZABAVA OB ZAKLJUČKU LETA


December je čas praznikov in druženja z najbližjimi in tistimi, ki jih imamo radi. Tudi v društvu vsako leto poskrbimo, da je praznični čas prijeten in čim bolj čaroben. Prvo soboto v mesecu smo se v velikem številu zbrali v gostišču Prodnik, v Juvanjah. Na zaključnih družabnih srečanjih nas je vsako leto več, kar je potrditev, da se člani med nami dobro počutijo in se med seboj radi družijo.
Najprej smo poskrbeli, da nismo bili lačni in žejni. Okrepčali smo se z dobro hrano in pijačo. Večerji je sledil kulturni del. Prisotne je najprej nagovoril predsednik društva. Zahvalili smo se vsem članom za kakršno koli pomoč. Prav pa je, da se zahvalimo tudi kulturnikom in športnikom.
Priznanja za šport je podelil predsednik športne sekcije, Aleš Fajfar. Športnika leta sta bila Tadej Enci in Anja Drev. Najboljša ekipa je bila ekipa futsala, med ribiči pa je največ rib ulovil Edin Buljubašić. Ponosni smo, da smo tudi na kulturnem področju bili zelo dejavni. Naši gledališčniki so pod vodstvom Lojzeta Dobovičnika pripravili gledališko igro Hipnotizer. Predsednica kulturne sekcije, Marija Varžič, je podelila priznanja režiserju in scenaristu Lojzetu Dobovičniku in vsem sodelujočim. Naši kulturniki so odigrali skeč o srečanju 4 sošolcev, Irena Papotnik Mulej pa je v kretnji pokazala eno pesem.
Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo, tako da smo tudi veliko plesali in se res prijetno zabavali.
Da smo ta prekrasni večer lahko omogočili, smo veliko časa porabili tudi za zbiranje donacij. Nekateri so donirali finančna sredstva, drugi različne izdelke. Ker se je nabralo kar veliko lepih dobitkov, smo pripravili srečelov z bogatimi nagradami.
Predno smo odšli domov, nas je obiskal še Božiček, ki je prisotnim razdelil bombone in nova glasila.
Skupaj smo preživeli čudovit in nepozaben večer. Vesela sem, da smo res ena velika družina in se imamo vedno lepo.
Dragi člani, članice ob prihajajočih praznikih vam želim predvsem zdravja, notranjega miru in osebnega zadovoljstva. V prihajajočem letu pa se že veselim, da bomo skupaj zapisali veliko novih in lepih zgodb.

 

Urška Jakop

 

 

 

 

 IZDELAVA BOŽIČNO – NOVOLETNIH VOŠČILNIC


Prišel je december in s tem tudi praznični čas, ko se poslavljamo od letošnjega leta in smo v pričakovanju novega

ter pošiljamo lepe želje na vse strani.
Zato smo se prvo sredo v decembru zbrali v društvu na tradicionalni delavnici izdelave voščilnic. Naša mentorica ga. Marina nam je pripravila veliko različnega materiala iz katerega smo pod njenim budnim očesom in vodstvom izdelovali voščilnice. Pestrost materiala nam je omogočila izdelavo zelo različnih voščilnic z osebno noto.

Vsak član je izdelal voščilnice po svojih željah in idejah.
Hvala ga. Marini za vloženo delo in čas ter društvu, ki nam je omogočilo delavnico.

Tatjana Pirečnik

 

 

DELAVNICA IZDELAVE BOŽIČNO – NOVOLETNEGA ARANŽMAJA

 

Tradicionalno smo tudi letos ob strokovnem vodstvu in izdatni pomoči naše članice ga. Marine

izdelovali božično – novoletni aranžma.

Tako so nastali aranžmaji, ki imajo pridih naše osebne note,

ker smo lahko izrazili svojo kreativnost in želje.

Krasili bodo naše domove in pripomogli k prazničnem vzdušju ob zaključku leta.

Hvala ga. Marini za trud in angažiranost ter društvu, ki nam je omogočilo delavnico.

 

Tatjana Pirečnik

 

 

 

 

PREDAVANJE O REHABILITACIJI OSEB PO OPERACIJI POLŽEVEGA VSADKA

 

V sredo 20. 11. 2019 smo se zopet v velikem številu zbrali v prostorih društva, da smo prisluhnili strokovnemu in zanimivemu predavanju gospe Diane Ropret, ki je defektologinja surdo – logopedinja  iz Centra za sluh in govor Maribor.
Predavateljica je najprej na kratko predstavila delovanje Centra za sluh in govor Maribor. 
Nato nas je seznanila z razvojem operacij polževega vsadka. Tako sta bili prvi operaciji izvedeni že lata 1996. Trenutno je v Sloveniji okoli 450 oseb z polževim vsadkom.
Poljudno nam je razložila razlike med slušnim aparatom in polževim vsadkom. Slušni aparat ojača zvok, ki ga notranje uho prenese na slušni živec. Ker pri gluhih in težko naglušnih notranje uho ne deluje dovolj dobro, jim slišni aparat ne ojača zvoka dovolj. Polžev vsadek zvok spremeni tako, kot bi ga spremenilo delujoče notranje uho. S tem lahko gluhi in težko naglušni zaznajo tišje zvoke, s tem tudi govor. Osebam s polževim vsadkom se tako izboljša komunikacija z okoljem.
Predavateljica nas je povedal, da je kandidat za polžev vsadek vsaka gluha in težko naglušna oseba, ki ima delujoč slušni živec. Seveda je potrebno pred operacijo opraviti potrebne preiskave, s katerimi kirurg ugotovi, če je možna operacija. Po operaciji sledi nastavitev procesorja in nato rehabilitacija, katere dolžina je odvisna od starosti, časa nastanka gluhote, osebne zavzetosti, življenjskega okolja in še drugih dejavnikov.
Gospa Ropretova nam je razložila, da je operacija polževega vsadka oziroma rehabilitacija po operaciji najhitrejša in uspešna pri malih otrocih, ki še razvijajo govorno – jezikovno komunikacijo. Pri gluhoti odkriti ob rojstvu, lahko otroci pridobijo polžev vsadek v starosti enega leta. Tako lahko razvijejo govor in poslušanje že v otroški dobi, seveda ob strokovni pomoči in podpori staršev ter širšega okolja. Starši in družina igrajo pomembno vlogo pri motiviranju otroka k poslušanju in govoru. 
Povedala je, da je dolžina rehabilitacije dolgotrajen proces. Ugotavlja se kaj oseba sliši, kako razlikuje zvoke med sabo in jih prepoznava. Cilj rehabilitacije je razumevanje brez odgledovanja. Prepoznavanje zvokov je postopno od enostavnih do bolj zahtevnih. Pri odraslih osebah z operacijo polževega vsadka, je hitrost rehabilitacije odvisna od časa nastanka gluhote, osebne motiviranosti in okolja ter drugih dejavnikov. Poudarila je, da je rehabilitacija več leten proces.
Predavanju je sledila diskusija. Predavateljica je odgovarjala na vprašanja prisotnih.
Društvo je zopet poskrbelo, da smo pridobili nove informacije.
 
Tatjana Pirečnik
 
 

BLAGOSLOV IN OTVORITEV SLUŠNE ZANKE V CERKVI SVETEGA MARTINA V ŠMARTNEM OB PAKI

 

V nedeljo 10. 11. 2019 je bila v farni cerkvi svetega Martina svečana sveta maša z blagoslovom in otvoritvijo slušne zanke. Po pozdravnem nagovoru domačega župnika g. Ivana Napreta, sem vse prisotne pozdravil tudi sam. Povedal sem, da je praznik svetega Martina, ki sovpada tudi z praznikom občine Šmartno ob Paki, je pa tudi praznik za osebe z okvaro sluha, ki uporabljajo slušne aparate in polževe vsadke. V veselje in čast, mi je bilo, ker je bil navzoč tudi nadškof v pokoju Alojz Uran. Prisotno je bilo tudi veliko naših naglušnih članov, ter tudi gluha častna članica Martina Dobnik. Tolmačila je Duška Berločnik v slovenski znakovni jezik za gluhe. Povedal sem, da je iz logotipa na cerkvenih vratih razvidno, da je objekt opremljen z to napravo. Za osebe z okvaro sluha je to pomembna pridobitev, kajti slišnost se zelo izboljša, kvaliteta zvoka je odlična in razumevanje popolno. Zaradi te pridobitve bo marsikateri uporabnik raje prihajal v cerkev, dobil več informacij in lažje sodeloval pri svetih mašah. Omenil sem, da je to že drugi objekt v občini Šmartno ob Paki, ki je prijazen invalidom z okvaro sluha in tudi na zemljevidu Slovenije. Po mojem nagovoru in zahvali vsem predvsem župniku Ivanu Napretu, cerkvenemu svetu, ključarjem ter vsem ostalim, ki so pomagali pri izvedbi te pomembne pridobitve, se je zaslišal aplavz, gospod nadškof Aloj Uran pa mi je stisnil roko. Zahvala je bila izrečena tako v imenu Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenja, v imenu vseh uporabnikov in mojem imenu. Sledil je blagoslov slušne zanke po celi cerkvi in nadaljevanje svete maše z zelo lepo pridigo in nagovorom gospoda nadškofa Alojza Urana. Povedal je zelo lepo pridigo in marsikoga je njegovo sporočilo zelo prevzelo. Na kratko je povzel življenjepis svetega Martina, podal dve njegovi življenjski izkušnji in kar se nisem mogel načuditi njegovi lepi besedi in bogatemu besednemu zakladu. Skozi cel obred je potekalo tudi lepo petje z kora in sodelovanje pri prošnjah za vse mlade družine in tudi za ostale. Po maši je potekal tudi dar za cerkev in vsak je dobil stisk roke gospoda nadškofa in podobico. Bil je res lep dogodek na to nedeljo, saj se je dogajanje preselilo še pred cerkev po maši. Vsi navzoči so bili pogoščeni z pecivom, potico, sokom, vinom in še marsikaj kar so pripravili člani cerkvenega sveta. Pred cerkvijo je odmevala pesem pevcev iz kora in kot veste, je gospod nadškof zelo rad v družbi pevcev, saj je znan tudi on kot odličen pevec. Dogajanje se je preselilo v prostore župnišča, kjer je še dolgo odmevala pesem in druženje.
Vesel sem in zelo lepo je bilo. Spoznanje, da je bila otvoritev na tako lep način me je naredila še močnejšega v prizadevanjih za tako pomembne pridobitve za osebe z okvaro sluha.

 

Predsednik MDGN Velenje
Franc Forštner

 

 

PREDSTAVITEV KNJIGE Moja Pot

 
Tokrat smo v naši sredini gostili Admiro Robin. To je močna energična ženska, ki ne dovoli da bi invalidnost zapirala polno življenje. Je prostovoljka, ki je pred 10 leti prišla v Slovenijo, vendar, kot sama pravi, je življenje tu začela, ko je prišla v Velenje.
Njena življenjska zgodba nas je vse presunila, a hkrati navdušila. Saj nam je pokazala, kaj vse je mogoče. Invalidnost ni ovira.
Vse to, kar nam je povedala in še več najdemo v njeni knjigi »Moja pot«. Z izdajo te knjige namreč želi spodbujati solidarnost in predstaviti prostovoljstvo kot način socialne, kulturne in jezikovne integracije najrazličnejših ranljivih družbenih skupin.
 
Edita Kos Martinšek
 

IZDELAVA IKEBAN


1.november, dan spomina na mrtve, je praznik, na katerega se spomnimo tudi v našem društvu.
Tudi letos smo dan pred praznikom ustvarjali ikebane.
V veliko pomoč nam je bilo Cvetličarstvo Deberšek Polak. Le-ti so poskrbeli za vse, kar se potrebuje pri izdelavi ikeban.

Tako za zelenje, ki je osnova vsake ikebane, kot tudi za cvetlice.

Pri delu smo uporabili svojo ustvarjalnost in izdelali krasne kreacije.

S ponosom smo jih postavili na grobove, v spomin na vse tiste, ki jih ni več z nami.
Hvala društvu za podporo pri izvedbi delavnice.

 

Edita Kos Martinšek

 

SUPER IZLET V SARAJEVO

 

Dne 10. 10. 2019 smo se člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje podali na tridnevni izlet v Sarajevo s turističnim avtobusom in spremstvom vodiča.
Na pot smo se podali v poznih večernih urah. Naš prvi cilj je bil Igman in Bjelašnica, kjer smo si ogledali prizorišča olimpijskih iger izpred 31 let. V dopoldanskih urah smo prispeli v najbolj zanimivi del Sarajeva Baščaršijo, si ogledali znamenitosti in poskušali odlične specialitete. Seveda smo poskusili tudi čevapčiče, saj na splošno velja, da kdor jih ne poskusi je kot, da sploh ni bil v Sarajevu. Večerjali in prenočevali smo na obrobju mesta.
Naslednji dan smo pot nadaljevali proti Konjicu in si ogledali znameniti Titov bunker, katerega namen je bil, da se v primeru atomskega napada vanj zateče Josip Broz Tito s svojimi ožjimi sodelavci. V Jablanici smo si ogledali porušen most čez Neretvo, kjer je potekala znamenita bitka za ranjence. Sledila je pot ob vijugasti strugi Neretve v Mostar. Tu smo si ogledali najbolj obiskano znamenitost, most iz leta 1566. Z vodičem smo se sprehodili po starem mestnem jedru. Sicer pa je Mostar biser, ki ga je težko opisati.
Tretji dan smo mimo Prozora nadaljevali pot na Ramsko jezero. Na enem od številnih polotokov, ki globoko segajo v jezero se nahaja Muzej Franjevačkog samostana in cerkev Device Marije. Jezero je tako zelo lepo, da bi o njem lahko pisal kot o neizmerni naravni lepoti, pa ne bi bilo prav, ker je umetno, nastalo z zajezitvijo reke Rame. Pot je nas peljala v Jajce, znamenitost iz časa druge svetovne vojne, kjer se je 29. novembra rodila Jugoslavija. Čudovito mesto, s prekrasnimi hišami iz turškega obdobja, s slapovi reke Plive in mesto, kjer se zlivata reki Vrbas in Pivka. Prava paša za oči in vtisom, ki zvesto spremlja človeka. Sprehajali smo se po mestu, si privoščili pivo, čevapčiče ali kosilo. Po kanjonu reke Vrbas smo pot nadaljevali proti Banja Luki, si privoščili druženje ob obilni malici in nato proti domu.
To tridnevno potovanje je bilo res zanimivo, prisrčno prepletanje ogleda pomembnih krajev naše zgodovine, nedavno doživetih dogodkov ob razpadu Juge in uživanje v gostoljubju domačinov ter dobre hrane. Moram reči, da sem pozitivno presenečena nad kraji in ljudmi, katere smo srečevali. Čevapčiči so res najboljši v Mostarju, ampak tudi čez burek na Bačaršiji ga ni. Res sem se imela super in dala možgane na off. Nismo se osredotočili samo na »glavne turistične atrakcije«, ampak smo videli tudi drugi del Bosne – njihove vdih vzbujajoče lepote narave.
Hvala za vodenje, brez vodičevega zanosa bi najbrž marsikatera znamenitost ostala našim očem skrita.

 

V Velenju, oktober 2019

Milja Krajnc