PROGRAM OB KULTURNEM PRAZNIKU

 

V sredo, 12. februarja smo udeleženci začetnega tečaja slovenskega znakovnega jezika pripravili bogat kulturni program za vse člane društva MDGN Velenje. Darja nam je pripravila zanimiv humorističen program, ki smo se ga naučili kretati, nekajkrat pa smo zadevo skupaj z Darjo tudi vadili in se medtem veliko hecali. Na dan nastopa smo bili vsi malo nervozni, vendar nas je trema kar hitro minila, saj je vse potekalo po načrtih. Najprej smo kretali tekst, povezan s slovenskim kulturnim praznikom in našim največjim pesnikom, Francetom Prešernom. Sledil je zabaven kviz na to temo, kjer so se udeleženci razdelili v dve skupini in spretno odgovarjali na vprašanja, ki smo jih zastavljali. Prireditve se je udeležilo približno 30 članov društva, ki jim je bil naš program zelo všeč. Med programom smo presenetili tudi našo Darjo in ji v zahvalo za ves trud poklonili darilce, ki se ga je zares iskreno razveselila. Po programu smo se okrepčali s kozarčkom pijače in pa z madžarsko jedjo langoš, ki jo je pripravil Arpad. Vesela sem, da je naš program tako lepo uspel in upam, da se bodo takšne prireditve izvajale tudi v prihodnje.

 

Ana Glamočak

 

Začetni tečaj slovenskega znakovnega jezika v MDGN Velenje

 

Različni karakterji, vsak z drugačno zgodbo, združeni v želji po učenju slovenskega znakovnega jezika. Šest se nas je zbralo in 10. oktobra 2013 smo začeli zares. Franc, Karmen, Ana, Mojca, Arpad in Urška. Tečaj je vodila Darja Fišer. Dobivali smo se ob ponedeljkih in v naše glave trpali znanje po tri šolske ure. Začeli smo počasi, razvijali govorico telesa, se (na)učili poslušati sogovornika in opazovati okolico. Spoznali smo nekaj teorije, se naučili enoročno abecedo, kmalu pa začeli tudi kretati. Najprej smo precej jecljali, sčasoma pa nastopili že bolj samozavestno. Poleg rok smo veliko uporabljali tudi trebušne mišice. Od začetka se je bolj smejala Darja, kmalu pa smo napake začeli spoznavati tudi tečajniki med sabo. Ko smo se nekaj že naučili je Darja med nas povabila člane društva, da smo naučeno lahko preizkusili tudi v praksi. Ugotovili smo, da že kar nekaj znamo in bili veseli našega napredka, sogovorniki pa so nas pohvalili. To nam je dalo motivacijo in pridno smo nadaljevali z učenjem. 40-urni tečaj smo sklenili 13. januarja 2014, ko smo opravljali izpit. Uspešno! Drugi, neformalen, del izpita je bil nastop pred občinstvom. Skupaj z Darjo smo pripravili krajši program ob slovenskem kulturnem prazniku. 12. februarja 2014 smo ogreli dlani in se članom društva predstavili v dvorani mladinskega hotela. Tremo smo hitro pregnali, vseeno pa so nam roke tu in tam ušle po svoje. Občinstvo se je zabavalo, kar je bil tudi namen, upamo pa, da so vmes kdaj tudi prizanesljivo zamižali na eno oko.

Željni znanja nestrpno pričakujemo nadaljevalni tečaj.

 

Urška Ferlin

 

OBISK ŽUPANOV IN STAREJŠIH OSEB NAŠEGA DRUŠTVA


Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje pokriva deset občin. V zadnjem času se vedno konec leta odpravimo na obisk k županom vseh desetih občin. Prav tako izkoristimo pot, da obiščemo starejše člane, ki težje prihajajo v društvo, so bolni ali nimajo prevoza.


S tajnico Uršo, Marijo in Stankom, smo najprej obiskali župana občine Ljubno. Zelo nas je bil vesel in sploh je bil zelo prijazen. Zanimalo ga je veliko stvari o gluhoti, naglušnosti, o slušnih aparatih. Pohvalil nas je, glede prireditve ob petdeset letnici našega društva. Dogovorili smo se glede dela našega društva in sodelovanja v naprej. Čas nas je priganjal in odpeljali smo se naprej v občino Luče. Tudi tukaj smo bili zelo dobrodošli, saj smo postali že skoraj dobri znanci. Pogovarjali smo se glede možnosti napeljave indukcijske zanke v njihovi cerkvi. Prav tako je ves pogovor tekel v sproščenem in prijatelskem vzdušju. Vesel je bil, da se oglasimo osebno, se pogovorimo o vseh stvareh, ki zadevajo gluhe in naglušne osebe. Izrazil je željo povezovanja s sosednjo občino Solčava glede problematike gluhote in naglušnosti, saj sta občini sosedi in so člani visoko v hribih, na kmetih in so daleč narazen. Tako smo povedali, da ravno odhajamo tudi v občino Solčava in da imamo namen prenesti njegovo sporočilo. Župan Solčave je prav tako bil vesel našega obiska. Ker se je udeležil naše proslave ob pedeset letnici, ni skoparil s pohvalami. Povedal je, da je bila to zelo lepa proslava in da je to lepa odmevnost tudi za občine, ki jih pokrivamo, saj je bil tam tudi predsednik države Borut Pahor. Posebej so ga zanimali člani njihove občine, brata Vršnik in ostali. Kar nekaj časa smo namenili zadevam o obveščanju in sodelovanju v prihodnje. Povedal nam je, da v njihovi občini lahko ponudijo marsikaj, čeprav je zelo oddaljena, tik pred Logarsko dolino, ki je najbolj znana. Čisti zrak, neokrnjena narava, možnost planinarjenja, turistične zmogljivosti, ugodne cene parcel za gradnjo in še marsikaj. Povabil nas je naj jih večkrat obiščemo, naredimo kašen izlet, pohod ali ogled razstave ovčarstva. Naslednji obisk smo namenili županu občine Rečica ob Savinji. Ja, to je župan, ki je vedno dobre volje, vedno nasmejan in tudi zelo prijazen. Tudi pri njemu smo bili zelo dobro sprejeti, pogovorili smo se vse o temah, ki zadevajo vse o okvari sluha. Prav tako smo povedali, da sta dva člana iz njihove občine prejela tehnična pripomočka in da vedno skrbimo za obveščanje in pomagamo vsem kolikor je v naši moči in kako pomembno je dobro sodelovanje z občinami in lokalno skupnostjo. Naslednji dan smo obiskali edino županjo občine Nazarje. To je oseba, ki je zelo ambiciozna, zagnana in zelo ceni delo in trud društev, ki hočejo biti prepoznavna. Posebej je izpostavila nas, ker smo zastavili delo na prepoznavnosti, da se ne zapiramo in da nismo sami sebi namen. Pohvalila nas je glede proslave, saj se je je z veseljem udeležila. Pogovorili smo se o določenih aktivnostih za sodelovanje v naslednjem letu ob njihovem občinskem prazniku. Čas je tekel in prijazno smo se morali posloviti. Nova pot po zadrečki dolini nas je pripeljala v občino Gornji Grad. Župan Stanko je seveda naš zelo dober sogovornik, saj ima že majhne težave s sluhom. Zato je seveda hotel izvedeti vse kar je novega, kaj vse v društvu organiziramo in kaj še novega pripravljamo. Z veseljem smo mu povedali vse kar ga je zanimalo in res je bil vesel našega obiska. Povedali smo, da gremo ravno na obisk še k članom Pahovnikom, ki so doma v hribu nad Gornjim Gradom. Ja res smo imeli srečo, da ni bilo snega in da je bilo lepo vreme, drugače k njim ni možno priti. Vsi trije gluhi so nas bili zelo veseli in res škoda, da nimaš več časa, da bi ostali še dlje. Veliko jim pomeni že obisk, lepa beseda in seveda misel, da niso pozabljeni. Prinesli smo jim naš časopis in darilni bon, da jim bo lažje v teh prazničnih dneh. Ponosni so bili na nas in želeli da jih še kdaj obiščemo poleti. Kako pomembno jim je zdravje, saj jih ravno to najbolj skrbi. Naslednji dan je že v jutranjih urah pot vodila v občino Šmartno ob Paki. Bilo je mrzlo, jasno in kar prijetno je bilo biti na toplem pri županu. Tudi Janko, je bil vesel najinega obiska. Glede indukcijske zanke, je dogovor v sklepni fazi in bo realizirana v letu 2014. Dogovorili in pogovorili smo se o vseh zadevah, glede nadaljnjega sodelovanja. Obiskala sva še župana občine Mozirje, ki je bil nekdaj župnik. V cerkvi je že montirana indukcijska zanka in verniki jo večkrat uporabljajo. Pogovor je lepo tekel in marsikatero zadevo je izvedel od naju, vsaj kar se tiče gluhote in naglušnosti. Prav tako imamo v tej občini vsak prvi torek v mesecu odprto pisarno za potrebe vseh članov Zgornje Savinske doline. Ta dan sva obiskala še naša člana Dobnika iz Šmartnega ob Paki. To sta naša starejša zelo aktivna člana, ki pa sta vedno nasmejana in sta mi zelo pri srcu. Martina veliko slika, mož pa je pravi hudomušnež. Letos sta praznovala 50 letnico poroke. Pokazala sta nama fotografije vseh, ki so bili na njihovi ponovni poroki. Tudi župan občine Šmartno ob Paki jima je čestital in bil udeleženec. Vesela sta bila, da se jih je spomnilo tudi društvo in da jih pridemo obiskat. Še dolgo smo pogovarjali in res je prijeten občutek, ko nekomu polepšaš dan. Tudi sin je prišel malo pogledat in obljubil je, da jih pripelje kaj v društvo. Prav tako sta povedala, da se počutita še kar dobro in da se vidimo na novoletni zabavi in da sta vesela ker jih avtobus pobere tako blizu. Naslednji teden je bil čas obiska pri županu mestne občine Velenje, Bojanu Kontiču. To je občina, ki je res po meri invalidov in z njo res lepo sodelujemo. Kako pomembno je sodelovanje na pravi način in odpiranje navzven se vedno pokaže, ko lahko vidiš da trud nikoli ni zamanj. V tem letu res ni manjkalo aktivnosti in dela, ter vse kar se je odvijalo v mestni občini Velenje. Tudi sami so opazili naše delo, povabili so nas še k nadaljnjem sodelovanju in da še posebej naprej tako dobro sodelujemo kot do sedaj. Zahvala gre tej občine za ves trud ob praznovanju našega društva, za vso podporo v tem letu in hvaležni smo lahko, da je sodelovanje takšno kot je. Kar nekaj časa smo namenili delu v naslednjem letu in nadalnemu sodelovanju. Tako smo na koncu ,posebej ko je Franc Kos omenil naše dobro delo v društvu, dobili potrdilo, da je to prava pot. Ostal nama je še samo župan občine Šostanj, katerega pa upam, da obiščemo po novem letu. In res sva ga obiskala. Darkotu sva tako voščila že novo leto 2014. Prijazno naju je sprejel, beseda je tekla o vseh aktivnostih, o proslavi in o tem kakšne aktivnosti pripravljamo. Dotaknili smo se odlične smučarke Anje Drev, ki je dobila tudi priznanje občine Šoštanj. Dogovorili smo se tudi glede sodelovanja v tem letu, če se pojavi karkoli v zvezi z okvaro sluha, da se obrnejo na naše društvo. Povedala sva, da želimo čimveč stvari vsako leto izvesti v posameznih občinah, da smo prisotni v različnih okoljih, da bodo osebe z okvaro in tudi ostala slišeča javnost dobile priložnost videti in občutiti kakšno je poslanstvo našega dela v MDGN Velenje.


Ob tem zapisu, bi se želel zahvaliti vsem županom, za ves trud in pomoč v letu 2013 ter, da si vzamejo čas za naše društvo. Prav tako mi osebno veliko pomeni, da imajo veliko posluha za vse osebe z okvaro sluha. Potrditev, da je osebni stik in povezanost z župani, ter odpiranje ter povezovanje z vsemi lokalnimi skupnostmi edina prava pot je v celoti dobila potrditev.

 

Franc Forštner

 

TEHNIČNI PRIPOMOČKI ZA MDGN VELENJE

 

Pa je prišel tudi ta dan, zelo pomemben za nas gluhe in naglušne. Že lansko leto nas je naša Urša obvestila, da je izšel razpis za tehnične pripomočke. Seveda smo vsi prišli k njej, da se informiramo kako in kaj. Vse nam je lepo razložila in veseli smo se vpisali vsak za svoj pripomoček. Bilo pa je odvisno od sredstev ali bomo te pripomočke tudi dobili. Vsi ki smo dobili pripomočke smo bili povabljeni v prostore našega društva. Franc je že imel vse pripravljeno, tudi foto aparat pri njem nikoli ne manjka. Tiho in v pričakovanju smo sedeli in čakali da se razdeljevanje prične. Vsak, ki ga je Urša poklicala je bil srečen da je deležen pripomočka, saj nam to zelo olajša življenje. In seveda kar je najbolj pomembno, daje nam občutek samostojnosti, da nismo odvisni čisto v vsem od naših najdražjih ali pa prijateljev. Hvala zvezi, da nam je namenila sredstva in seveda hvala Urši in Francu, ki se trudita za nas.

Krašovec Milica

 

PREDAVANJE PREDSTAVNIKOV WIDEXSA V NAŠEM DRUŠTVU

 

Naglušna skupina Barbara se v medobčinskem društvu gluhih in naglušnih Velenje sestaja v zadnjem času tretjo sredo v mesecu. Že spomladi smo se pogovarjali,da bi organizirali srečanje z predavanjem o slušnih aparatih in izvedbo mini servisa. Obljubil sem , da bomo to izvedli do konca leta. Tako sem navezal kontakt z gospo Katjo Capuder in ona mi je nudila vso pomoč in podporo pri tej izvedbi.Tako je bila sreda triindvajsetega oktobra tisti dan ko je v našem društvu bilo res veliko naglušnih članov. Nekatere sem videl prvič in res se je izkazalo, da se tudi naglušni člani želijo informirati in biti na tekočem z vsem kar jih zanima o teh stvareh.Po pozdravnem govoru mene je Franci Urankar predstavil prvo kje je sedež Widexsa, da so v Sloveniji prisotni že od vsega začetka.Prav tako je povedal, da so slušni aparati Widexs zelo kvalitetni in sledijo vsej najnaprednejši tehnologiji. Kako so izgledali slušni aparati nekoč in danes,kako so sestavljeni, kako jih je potrebno paziti, čistiti in še marsikaj zanimivega so člani izvedeli.V sosedni sobi je potekal mini servis, pregled slušnih aparatov, zamenjave vrvic, zunanje čiščenje in pregled ušes. Serviser Jušič Luka je imel polne roke dela, zamenjal je nešteto dotrajanih vrvic, pregledal slušne aparate, jih na zunaj očistil pogledal v uho in se posvetoval z vsako osebo. Pri svojem delu je bil zelo prijazen in vsem tudi svetoval jim dal napotke in na koncu tudi vso literaturo ki jo je imel na razpolago. Videlo se je ,da so člani bili zelo zadovoljni in srečni posebej, ker se tudi za njih dogaja v našem društvu veliko zanimivega. Vsak pa je še posebej bil presenečen, ker je dobil komplet baterij za svoj aparat .Tudi gluhi člani so z zanimanjem sledili vsemu kar se je dogajalo, saj jim je tolmačka Duška vse prevajala. Na koncu je bilo vprašanj res veliko in predavatelj Franci je bil presenečen kolikšno zanimanje je med osebami ,ki uporabljajo slušne aparate. Vesel sem, da je tudi ta prireditev v našam društvu odlično uspela. Ob tem zapisu pa se zahvaljujem obema predstavnikoma Widexsa in tudi njihovemu vodstvu za izvedbo in vso strokovno pomoč. Končal bom z besedami, ki jih je izrekel naš član: Kar bolje se počutim, ko sem prišel danes v vaše društvo, izvedel sem veliko novega, zamenjali so mi cevko na slušnem aparatu, pa še darilo sem dobil, res vam hvala. Tako sva skupaj z tajnico bila vesela, da pomagamo in se trudimo po svojih najbolših močeh, da so vse osebe z okvaro sluha enako obravnavane in deležne pomoči ki jo rabijo. Upam da bomo še organizirali takšno prireditev drugo leto. Še enkrat pa se iskreno zahvaljujem Widexsu za vse kar je naredil za naše društvo in to brezplačno.

 

Franc Forštner

 

PRVIČ TOLMAČENA TUDI PROSLAVA MESTNE OBČINE VELENJE

 

Za Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje je bil večer, 19.9.2013, prav posebna prelomnica.

Društvo z Mestno občino Velenje, ki je občina prijazna invalidom, zelo dobro sodeluje. Da imajo posluh tudi za osebe z okvaro sluha in, da naša čedalje večja prepoznavnost ter opozarjanje na pravice teh oseb žanje sadove, se je pokazalo tudi na ta večer.

Občina je ob svojem prazniku pripravila vrsto prireditev. Na eni izmed njih je svojo dejavnost predstavilo tudi društvo.

Osrednja slovesnost pa se je zgodila v Domu kulture, 19.9. Počaščeni smo bili, da so nas nanjo s strani občine posebej povabili. Povedali so, da bo proslava tolmačena tudi v slovenski znakovni jezik in da upajo, da se bomo vabilu odzvali v čim večjem številu. Večkrat smo opozarjali, da bi tovrstne prireditve morale biti tolmačene in veseli smo, da so naša opozorila dosegla svoj namen. Tako lahko rečemo, da je ta večer bil za osebe z okvaro sluha res izrednega pomena. To je bila prva tovrstna proslava, ki so jo lahko spremljali tako gluhi kot tudi naglušni, saj v kulturnem domu deluje indukcijska zanka.

Zbralo se nas je kar okrog 20 in uživali smo ob modernem programu, ki sta ga pripravila Plesni studio N in intermedijski umetnik Stane Špegel. Z avtorskimi glasbo, videom in koreografijo so predstavili svoj pogled na Velenje, mesto arhitekture iz obdobja moderne, pa tudi moderno mesto.
Osrednji govornik je bil župan, gospod Bojan Kontič. Podelili so tudi visoka občinska priznanja- plakete in grbe Mestne občine Velenje. Po slovesnosti pa so pred kulturnim domom poseben praznični pozdrav Velenju - 20 ognjev za 20. september - pripravili člani keramičarske skupine Gambatte. Postavitev je z glasbo pospremil Korun štrajh kvartet.

 

Veseli in ponosni smo, da dosegamo pomembne premike. Upamo, da bo v prihodnje takšnih premikov še več.

 

Sekretarka MDGN Velenje

Urša Jakop

 

Pomoč članom z indukcijskimi zankami


Prvi torek v septembru, sva se z Milanom dogovorila za obisk in montažo ter pregled pri članih MDGN Velenje na terenu za indukcijske zanke.

 

Najprej sva pregledala večnamensko dvorano v občini Šmartno ob Paki, ki je zgrajena na novo. Dvorana je zraven gasilnega doma in spada vsklop mladinskega centra. Prvič sem bil v njej, je lepo grajena in je prijazna okolju. Gospod Jaka Dvornik nama je dvorano razkazal in Milan je vse pregledal,dogovorili smo se za nadaljne aktivnosti,da pride do realizacije in montaže indukcijske zanke. Nato sma pot nadaljevala v Zgornjo Savinjsko dolino. V Nazarju se nama je pridružila Urša. Po Zadrečki dolini smo prišli do doma našega člana Ludvika Kričej. Gospod je indukcijsko zanko že imel nabavil je nov televizor in potrebno je bilo zanko priklopiti in nastaviti, da je delovala tako kot treba. Pri njem smo malo pokramljali, o zdravju in kako je omenjeni gospod aktiven tudi v godbi na pihala v premogovniku Velenje. Do sedaj je bil na vseh prireditvah ob skokih rudarjev čez kožo,kar je tradicionalni obred, predno rudarje sprejmejo med sebe po končani šoli za rudarja. Dobil je številna priznanja in odlikovanja za trud in delo v godbi na pihala. Vesel nas je bil in res je kar škoda, ko nimaš več časa za obiske tako da smo se poslovili in odšli naprej. Mimo Bočne smo se peljali proti Gornjem Gradu. Pogovarjali smo se kako lepo naravo imamo v tem koncu Slovenije. Ni čudno, da je toliko kolesarjev v tem koncu. Prometa je malo in narava, da jo kar očuduješ ter čisti zrak, ki ti napolni baterije. Po vijugasti cesti smo prispeli do Tominšek Marije. Z sabo smo prinesli indukcijsko zanko, ki nam jo je odstopila gospa iz Šmartnega ob Paki Pustoslemšek Justina. To zanko je uporabljal njen pokojni mož in ker je bila še izpravna smo jo montirali in nastavili pri tej osebi. Oči so se ji kar svetile, ko smo zadevo namestili. Seveda se bo morala še navaditi malo poslušati in da bo preklopila slušne aparate na pravo funkcijo. Dogovorili smo se, da jo obiščeva z tajnico čez štirinajst dni da ugotovimo kako se je navadila na to napravo. Tako smo v enem dnevu uspešno naredili več stvari naenkrat in tema dvema osebama vsaj malo polepšali dan in ju približali temu, kar slišeče osebe imajo za samoumevno. Poslovili smo se in gospa kar ni vedela, kako bi se nam zahvalila. Odpeljali smo se nazaj proti Mozirju in uživali v prijetnem kramljanju. Ob tem zapisu se zahvaljujem Milanu, za vso delo,ki ga je opravil.

 

Franc Forštner