Ogled velikonočne razstave

 

Dne 17. 4. ob 16. uri smo se člani MDGN Velenje pripeljali pred inpozanten dvorec Guetenbuchel v Šoštanju, ki stoji na blagem pobočju hriba. Skoraj je že skrit med gostim drevjem v parku. Morda je zato videti še bolj čaroben. Obiskati ga je pravo doživetje, še bolj pa spoznati njegovo zgodovino.
Družina Woschnagg se je leta 1750 iz Vitanj preselila v Šoštanj, kjer je iz majhne usnjarske delavnice nekaj rodov družine s svojo izjemno podjetnostjo zgradilo veleindustrijo, kar je za Šoštanj pomenilo, da je postal svojevrstna metropola. Družina bogatih industrijalcev je bila zelo naklonjena delavcem. Delavci niso imeli visokih plač, a z ugodnostmi je bilo zanje dobro preskrbljeno. Šoštanj je bil takrat bogato razvito mesto. Vanj so prihajali svetovljani in v njem postili svoj pečat. Vse to se je dogajalo pred letom 1925, ko je družina Wochnagg dvorec kupila, in mu dala današnjo podobo. Glavni vhod dvorca je impozanten. Notranji prostori nimajo več nekdanje opreme. Kljub temu številni detajli še vedno govorijo o nekdanjem življenju, na primer parket z intarzijami. Ohranjen je kamin z marmornim okvirjem. Vrtno stopnišče ima baročne elemente, na dveh terasah sta fontani. V parku rasteta dve magnoliji, ki veljata za najstarejši v Sloveniji.
Za dvorec v vseh pogledih skrbi arhitektka Mateja Kumer. Občasno ga odpre za javnost, ga čisti in skupaj še z nekaj entuziasti skrbi tudi za ureditev parka. Z sodelovanjem bolnišnice Vojnik, ki je formalna lastnica, in občino Šoštanj trikrat na leto dvorec odprejo in v njem priredijo različne dogodke in razstave, kakršna je tudi ta velikonočna. Tu se predstavlja tudi lokalno okolje in ustvarjalnost posameznikov do podjetnikov. Na tak način se vsi predstavljajo v prav posebnem okolju. Njihove izdelke je moč kupiti na razstavi. Velikonočni aranžmaji iz pisanega svežega cvetja in kar s tisoč pobarvanimi pirhi, ki so jih pobarvali učenci osnovne šole Šoštanj so naravnost edinstveni.
Čeprav v dvorcu ni prebivalcev in svetloba v oknih zasije le občasno, se zdi, kot da elegantna, nekoliko skrivnostna stavba na vsak način želi povedati svojo zgodbo.

 

Milja Krajnc              

 

 

 

 

                                                                                                                                        

VELIKONOČNA DELAVNICA

 

Ja pri nas je veselo, naša super mentorica delavnic Marina se je spet izkazala. Pogrnila je mizo, v društvo povabila vse članice in člane k sodelovanju in izdelavi. Na mizi je imela vse mogoče pripomočke, pa tudi vzorec je že prej pripravila. Dvorana je bila polna in vsi smo kar začeli delati, vsak svoj unikatni velikonočni jajček. Če komu ni šlo, je bila Marina hitro zraven in pomagala. Izdelali smo res prave umetnije, saj nas je Marina že veliko naučila. Spet je minil lep popoldan v druženju in ustvarjanju. Seveda pa že komaj čakamo naslednje delavnice pod njenim mentorstvom. Marina, tudi ti si za nas unikat in pravi zaklad znanja.


Milica Krašovec

 

 

 

Predstavitev društva in problematike okvare sluha

 

V četrtek, dne 4.4.2019, v popoldanskem času smo se odpravili v občino Solčava. Z županjo Katarino Prelesnik, smo se ob novoletnem srečanju dogovorili da tudi njihovim občanom predstavimo problematiko okvare sluha ter pravice in možnosti, ki jih imajo.
V sejni sobi lepega centra Rinka, se je zbralo lepo število oseb, ki jih je omenjena tematika zanimala. Po mojem uvodnem pozdravu in predstavitvi programa strokovne sodelavke MDGN Velenje Urške Jakop, smo prvo zavrteli film o društvu in problematiki oseb z okvaro sluha. Film prikazuje dejavnost društva, kaj pomeni biti gluh, naglušen, gluhoslep, oseba s polževim vsadkom, kako do teh oseb pristopiti, katere so njihove pravice in možnosti ter del težav s katerimi se soočajo v vsakdanjem življenju.
Sledila je moja predstavitev postopka kako do slušnega aparata, ter na koncu predavanje gospoda Milana Zupanc o tehničnih pripomočkih in njihovi pridobitvi.
Vsi prisotni so predstavitev z zanimanjem spremljali, saj so izvedeli veliko novega. Seznanili smo jih tudi o pravici do komunikacijskega dodatka, zakonu o tehničnih pripomočkih, evropski invalidski kartici. Sledila so vprašanja na katera smo z veseljem odgovorili. Zadovoljni smo bili s spoznanjem, da smo lahko vsaj nekaterim podali informacije, ki jim bodo prišle zelo prav. Predvsem pa o pravicah, ki jih imajo osebe z okvaro sluha. Nekateri se bodo oglasili v društvu, kjer jim bomo individualno pomagali urediti posamezne zadeve. Zahvala gre županji Katarini Prelesnik za sodelovanje in lep sprejem ter njen čas, saj je bila prisotna skozi celoten dogodek. Nam pa ostaja lep občutek, da lahko pomagamo vsakemu posamezniku pri odpravljanju težave z okvaro sluha.

 

Predsednik MDGN Velenje, Franc Forštner

 

V četrtek, 4.4.2019, smo se člani našega društva zbrali v Solčavi v Rinki na pobudo gospe županje Katarine Prelesnik in predstavili naše društvo.
Lepo je bilo videti polno sejno sobo domačinov, ki so si z zanimanjem ogledali naš film posnet v lanskem letu. Po ogledu je spregovoril predsednik društva o slušnih aparatih ter o pravicah pri izbiri le-teh. Sekretarka Urška Jakop je povedala nekaj o društvu, Milan Zupanc pa o tehničnih pripomočkih za gluhe. Nato so sledila vprašanja udeležencev, na katera so predstavniki društva z veseljem odgovorili, med njih pa so razdelili tudi gradivo društva (zloženke, glasilo,…)
Srečanja smo se udeležili tudi Martin Vršnik, domačin in dolgoletni član društva, članica iz Luč Jožica Škrubej, soproga predsednika Irena Forštner, ter moja malenkost Stanko Kolar.
Zelo si želim, da bi podobno prireditev pripravili še drugod po naši dolini.

 

Stanko Kolar

 

 

 

PREDSTAVITEV NA STOJNICAH

 

V preteklem tednu se je delo našega društva praktično preselilo na teren. V četrtek smo imeli predavanje v Solčavi, v petek in soboto pa stojnici.V petek smo bili ves dan na stojnici v Velenjki. Zahvaljujemo se direktorju g. Korpiču, da nam je omogočil celodnevno prisotnost na stojnici. Kot društvo se namreč želimo približati populaciji, ki je gluha ali naglušna. Veliko je tudi takšnih, ki vedo, da slabo slišijo, pa si tega še ne priznajo. Potem so takšni, ki že uporabljajo slušne aparate, pa je kaj narobe. Naši člani so tudi popolnoma gluhe in gluhoslepe osebe. Prav vsem takšnim ljudem želimo pomagati z različnimi informacijami. Zato smo v soboto bili prisotni tudi na prireditvi Velenje, mesto zdravja, ki je potekala pod pokroviteljstvom MO Velenje na promenadi Velenje. Hvala MO Velenje za možnost predstavitve na tem dogodku, še posebej pa smo bili veseli, ker nas je obiskal tudi župan g. Bojan Kontič.
Mimoidoči so se pri na s z zanimanjem ustavili, veseli smo, da lahko delimo svoje znanje in izkušnje.

 

Edita Kos Martinšek

 

 

 

PRIPRAVA VRTA – JERNEJ MAZEJ 3.4.2019

 

Tokrat smo v goste povabili strokovnjaka Jerneja Mazeja. V lanskem letu smo ga že obiskali na njegovi kmetiji, letos pa nam je prišel svetovati glede priprave vrta.
Govorili smo o kolobarjenju. Za vrt najprej potrebujemo zemljo, nato pa ustrezen načrt, kako in kje bomo sadili in sejali. Načrt mora biti dolgoročen, da bomo lahko uspešno kolobarili.
Povedal nam je kaj sejati in saditi na  določen del vrta – na posamezne poline.
In zakaj sploh kolobarimo? Da ohranjamo rodovitnost zemlje, zmanjšamo možnost za škodljivce ter enakomerno porabljamo hranljive snovi v zemlji.
Nekaj smo povedali tudi o semenih, sadikah, kaj pri nas dobro uspeva in kaj manj. Kako ravnamo v boju s škodljivci. Zelo poučno predavanje, veliko koristnih in dobrih informacij.
Vsi smo z zanimanjem poslušali, si delali zapiske, nato pa pohiteli domov in na vrt.

 

EDITA KOS MARTINŠEK

 

 

PREDAVANJE O DIABETIČNIH STOPALIH


V sredo, 27.3.2019 smo se zbrali v društvenih prostorih ob 16. uri, na predavanju o problematiki diabetičnih stopal. Predavala je g. Romana Praprotnik.
Predavanje je trajalo debelo uro, bilo je zelo poučno in zanimivo. Problematika stopal je res najbolj pereča pri bolnikih s sladkorno boleznijo ali kakšno drugo boleznijo, ki je povezana s poškodbami na stopalih. Vendar je bilo predavanje koristno prav za vse. Vsi smo se lahko naučili marsikaj o negi nog in stopal. Poudarek predavanja je bil na tem, kakšne so lahko posledice, v primeru, ko svoja stopala zanemarjamo. Slike so bile zgovorne in prav nič lepe. Če želimo da do tega ne pride, moramo samo redno skrbeti za stopala. Tako preprosto je to, pa vendar se pojavljajo poškodbe na stopalih, ki se nato težko pozdravijo. V najhujših primerih je lahko posledica poškodbe izguba prstov ali celo celega stopala. Da do tega ne pride, negujmo noge, pregledujmo stopala, če je morda nastala kakšna manjša poškodba, da se sanira takoj na začetku.
Vsi smo odšli s kupom novih informacij in odločeni, da bomo za svoji najboljši prijateljici (nogi), ki nas nosita po svetu lepo skrbeli.

 

Edita Kos Martinšek

 

 

 

ZBOR ČLANOV

 

V sredo, 20.3.2019 smo se člani in članice društva zbrali na redni letni skupščini.
Skupščina je potekala po dnevnem redu. Predsednik društva je najprej pozdravil vse prisotne, še posebej pa častno članico Martino Dobnik in predsednika ZDGNS gospoda Mladena Veršiča s soprogo.
Nato je predlagal delovno predsedstvo, ki je bilo soglasno sprejeto, zato je sedaj funkcijo vodenja zbora članov prevzel predsednik delovnega predsedstva Kos Franc.
Sledile so naslednje vsebine:
•    Sprejem poslovnika
•    Poročilo o izvajanju programov, finančno poročilo, poročila odborov in komisij ter sprejem teh poročil
•    Sprejem pravilnikov
•    Delovni in finančni plan za leto 2019 in 2020.
•    Razno in zaključek.
Skupščina je potekala gladko, saj so bili materiali pripravljeni razumljivo in jasno. Skupščino so tolmačili Duška Berločnik in Polonca Dobnik.  V razpravah ni bilo pripomb, ampak zgolj priporočila, katere teme bi društvo v bodoče še lahko obravnavalo.
Na koncu se je predsednik zahvalil vsem organom skupščine za dobro opravljeno delo ter povabil prisotne na zaključek.
Ob sproščenem pogovoru ter dobri hrani smo se družili še kar nekaj časa.


EDITA KOS MARTINŠEK

 

 

 

 

TRADICIONALNO PRAZNOVANJE DNEVA ŽENA

 

Ja res je kot že naslov pove, v našem društvo je to že tradicija.
Vsako leto nam predsednik Franc v sodelovanju svojih pomočnic pripravi zares prelepo praznovanje osmega marca.

Kot sam rad reče to je samo naš dan. V ogromnem številu največjem do sedaj smo se zbrale v hotelu Paka.

Franc nas je še enkrat vse lepo pozdravil ter napovedal odlične plesalke flamenka.
Kar žal nam je bilo ko so končale ples ampak program je Franc popestril tudi z lepo pesmico ki jo je prebral.
Kot se spodobi so nam v hotelu postregli z odlično hrano. Tudi za muziko je bilo poskrbljeno,

najbolj korajžne so zaplesale, mi ostale smo pa lepo klepetale ter se spoznavale med sabo. Prišlo je tudi veliko članic ki so bile dolgo časa neaktivne članice, sedaj pa želijo sodelovati v našem druženju. Upam da bodo prišle večkrat v našo družbo saj so spoznale kako se imamo lepo. Čas je kar prehitro minil in smo zaključili naše druženje za ta dan. Aha, seveda pa ni šlo brez znamenitih Francovih rožic, pa še presenečenje z strani Ge. Edite Kos ki je za vsako imela lep spominček delo njenih rok. Vsem skupaj hvala za tako lep popoldan, saj nam bo ostal v spominu do naslednjega praznovanja ali pa samo druženja ob klepetu.

MILICA KRAŠOVEC

 

Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Velenje je organiziralo praznovanje 8. marca. Pozdravil nas je predsednik Franc Forštner,  sledila je  plesna točka društva Bolero, nato nam je predsednik recitiral zgodbo o mami. Na harmoniko nam je igral muzikant iz Šmartnega ob Paki. Članice smo tudi zaplesale in pomagale peti. Bilo je zelo prijetno. Po končanem druženju nam je predsednik izročil lepo lončnico z barvnimi cvetovi. Bile smo jih zelo vesele. Hvala društvu za lepo srečanje.
                            
                                                                                                                                                                                                                                       SONJA TRIGLAV

 

 

 

 


AVANTURA IN DELO PO NOVI ZELANDIJI

 

MDGN Velenje je pripoved človeka po imenu Urbana Jakop, kako se je podal raziskovati Novo Zelandijo.

Avantura je trajala devet mesecev.
Po južnem otoku so je ogledoval mesta in vasi ter delo. Nekaj časa je potoval z avtostopom.
Z pridnim delom je zaslužil in kupil avto od podobnih avanturistov. Tako si je lahko sam izbiral razdalje, ki so velike med kraji. Užival je v naravi, opazoval ovce, konje in drugo.
Mladi člani so ga z veseljem poslušali in postavljali tudi vprašanja, na katera so dobili odgovore.
Na koncu smo vsi zaploskali in se zahvalili.

Sonja Triglav

 

POTOPISNO PREDAVANJE

DELO IN POPOTAVANJA PO NOVI ZELANDIJI - Urban JAKOP

 

Članom in članicam našega društva je zadnjo februarsko sredo lepo popestril Urban Jakop s svojo slikovno predstavitvijo njegovega dela in poti po Novi Zelandiji.


Tolmačila je Duška Berločnik, ki je dobro posredovala vse, kar je Urban povedal o dogajanju na njegovem devetmesečnem popotovanju.


Na pot je krenil v oktobru 2017, vrnil pa se je junija naslednje leto. Začelo se je z letalskim poletom iz Ljubljane do Aucklanda, pot je z vmesnimi prestopi trajala približno dva dni. Transport po tej državi je na splošno zelo počasen, z avtobusnimi linijami ni možno priti do določenih željenih destinacij ali pa so linije zelo neugodne oz. redke. Še posebno je zaradi hibovite pokrajine zamuden promet po Južnem otoku. Urban je zato uporabljal najet avto (skupaj z nekaj tujimi turisti oz. popotniki), nekaj poti je opravil »na štop«, na koncu je tudi kupil avto, ki ga je prodal pred odhodom domov. Med obema otokoma je potoval s trajektom. Prenočeval je v šotoru in v hostlih, včasih pa tudi kar v avtu.
Nova Zelandija je otoška država v jugozahodnem Pacifiku in ima nekaj čez 4 milijone prebivalcev. Sestavljata jo dva glavna otoka, Severni in Južni otok, ki ju ločuje Cookov preliv - in še precej majhnih otokov. Najbližja celina Avstralija je severozahodno od glavnih otokov oddaljena približno 2000 km, južno je Antarktika, severno pa Nova Kaledonija, Fidži in Tonga.

Nova Zelandija je dežela neokrnjene narave, približno tretjina površine je gozdov, veliko je travnikov in pašnikov. V mestih živi 80% vsega prebivalstva. Urban je imel s prebivalci zelo dobre izkušnje, saj so ti prijazni, odprti, pošteni in ustrežljivi.

Podnebje v državi je oceansko, na severu prehaja v subtropsko, na jugu pa v subarktično podnebje. Veliko je vlage, zime so mile, poletja topla, padavine so razporejene čez vse leto. Najtopleje je od novembra do aprila, najhladneje pa avgusta. Vreme je spremenljivo in tudi ob sončnih dnevih so popoldanske plohe.

Svoje raziskovanje je Urban začel na Severnem otoku, kjer se na jugozahodnem delu vzdolž obale nadaljuje gorstvo Južnega otoka, ki je tu v povprečju nižje kot na Severnem otoku, najvišji vrh pa meri 2797 m - tu je leta 1995 po dolgoletnm mirovanju spet začel delovati vulkan Ruapehu. Osrednji del otoka zavzema vulkansko višavje z delujočimi vulkani, gejzirji in vročimi izviri.Vzdolž obeh glavnih otokov poteka zemeljska tektonska plošča in njeni premiki povzročajo številne potrese in vulkanska delovanja.

Gore Južnega otoka (Južne Alpe) se spuščajo v morje - to se v gorato celino zajeda s številnimi fjordi. Na Južnem otoku je tudi najvišji vrh v državi - Mount Cook, ki meri 3764 m. Na tem območju je tudi veliko ledenikov, vrelcev termalne vode in gorskih jezer. Svetovno znana je Milfordska ožina z Bowenimi slapovi, ki so visoki 154 m in sodi med najlepša območja te države. Reke na zahodu Južnega otoka so kratke in strme, nekatere padajo v globino v slapovih. Reke, ki tečejo proti vzhodni obali večinoma izvirajo v ledeniških jezerih ob vznožju najvišjih gora.

Nova Zelandija je dežela tisočerih možnosti – je cel svet v eni državi. Christschurch na Južnem otoku je mesto s prekrasnimi botaničnimi vrtovi in s čudovitim razgledom iz gondole. Blue Lakes ali Modra jezera ležijo blizu centra mesteca Rotorua. Blizu Queenstowna je dolina Glenorchy, tako lepa kot da je naslikana...tu se zlivajo gore in jezera v pravljičnih zelenih barvah. Prav tako živopisna je narava ob jezeru Tekapo. Na poti do živahnega Queenstowna je tudi jezero Wanaka Lake, ki je odlična točka za sprostitev, pa tudi za pohod ali vožnjo s kolesom okoli jezera. Največje naravno jezero pa je Taupo (606 km2), ki leži v starem vulkanskem kraterju.

Letno obišče državo okoli 1,5 milijona turistov – turizem je tako glavni vir prihodkov iz tujine. Urban meni, da je ponekod turistov že kar preveč. Največ je srečal mladih nemških turistov in popotnikov.V kmetijstvu je država zelo izvozno  naravnana. V živinoreji je zelo visoka prireja ovac (približno 6 milijonov) in po pridelavi volne je država na 3. mestu na svetu.

 

Urban je v času svojega popotovanja delal v sadovnjakih, kjer je ročno redčil jabolka tako, da je odstranjeval manjše sadeže, da so večji lažje rastli in dozorevali. Jabolka se večinoma izvažajo v Združene države Amerike in imajo visoko ceno.

Na področju vinogradništva država pridela največ belega grozdja in proizvede največ vina Sauvignon. Urban je delal tudi v vinogradih, kjer je bilo delo zelo naporno. Zadnje delovno mesto pa je bilo v vinarni, kjer je bilo delo lažje in tudi najbolje plačano - vendar so cene 3-4 krat višje kot pri nas v Sloveniji, skodelica kave stane npr. 3-4€.

Največje mesto v državi je Auckland, kjer živi okoli 1,5 milijona ljudi, kar je več kot 30% vseh prebivalcev na Novi Zelandiji. Mesto se zelo razlikuje od ostalih mest v državi in spominja na ameriški tip mest. Prestolnica pa je Wellington, ki je manjši in je manj raznoliko mesto kot Auckland in leži na jugovzhodu Severnega otoka.                    

Evropski priseljenci, ki danes predstavljajo kar 74% prebivalstva, so se naselili po rodovitnejših krajih, domačine Maore pa so pregnali v gorate pokrajine.
Maori so sčasoma prevzeli evropski način življenja in si pridobili državljanske pravice. Danes jih je približno 10%. Tako je novozelandska kultura splet kulture evropskih priseljencev in starodavne maorske tradicije. Vzrok za redko poselitev in neenakomerno razporeditev prebivalstva v državi so naravni dejavniki, predvsem podnebje in oblikovanost površja.
Nacionalni simbol je ptica kiwi, ki pa ima zakrnela krila in rep, zato ne more leteti in v Te Puii ga je možno videti - a le v skoraj popolni temi, saj so to zelo plahe ptice in se stiku z ljudmi izogibajo.
Za ljubitelje filma Gospodar prstanov je morda zanimiv podatek, da so večina kadrov posneli prav na Novi Zelandiji.

 

Med potovanjem in tudi med delom je Urban spoznal veliko število ljudi z vsega sveta in s tistimi, s katerimi je bil dlje časa skupaj, je še vedno v rednih stikih in že tudi načrtuje snidenja z njimi v bližnji prihodnosti.
Predavanje je sklenil z ugotovitvijo, da je bilo njegovo devetmesečno bivanje na Novi Zelandiji velika in pozitivna življenjska izkušnja: pridobil je določene delovne izkušnje in videl neponovljive lepote te dežele – prav tako pa je lahko naredil primerjavo s Slovenijo, z njenimi lepotami in s kvaliteto življenja, ki mu jo ta nudi.

 

Vlasta FLORJAN