Tolmači slovenskega znakovnega jezika in pravica gluhih do tolmača

 

Darja FIŠER
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.

 

Slovenski znakovni jezik je bil v letu 2002 priznan kot jezik sporazumevanja gluhih z Zakonom o uporabi slovenskega znakovnega jezika (Ur. l. RS, št. 96/2002). Tolmač za znakovni jezik je oseba, ki gluhim osebam tolmači slovenski govorni jezik v znakovni jezik in slišečim osebam znakovni jezik v slovenski govorni jezik. Leta 2001 je  bil ustanovljen Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, po sprejetju zakona pa še Svet za slovenski znakovni jezik in sprejeti so bili interni akti, ki so trenutna osnova delovanja tolmačev. Ta zakon določa pravico gluhih oseb uporabljati slovenski znakovni jezik in pravico gluhih oseb do informiranja v njim prilagojenih tehnikah ter obseg in način uveljavljanja pravice do tolmača za znakovni jezik pri enakopravnem vključevanju gluhih oseb v življenjsko in delovno okolje ter vse oblike družbenega življenja ob enakih pravicah in pogojih ter z enakimi možnostmi, kot jih imajo osebe brez okvare sluha.

 

Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika

Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika – ZUSZJ (Ur. l. RS, št. 96/2002) opredeljuje znakovni jezik kot jezik sporazumevanja gluhih oseb oziroma naravno sredstvo za sporazumevanje gluhih oseb (člen 2). Po zakonu je gluha oseba oseba, ki je povsem brez sluha, oziroma oseba, ki zaradi otežkočenega sporazumevanja uporablja znakovni jezik kot svoj naravni jezik (člen 3).

 

V 4. členu zakon opredeljuje tolmača za znakovni jezik kot osebo, ki gluhim osebam tolmači slovenski govorni jezik v znakovni jezik in slišečim osebam tolmači znakovni jezik v slovenski govorni jezik. Pravico do uporabe znakovnega jezika lahko uveljavlja gluha oseba za tolmačenje slovenskega govornega jezika v znakovni jezik in znakovnega jezika v slovenski govorni jezik. Tolmač za znakovni jezik mora biti polnoleten, imeti mora certifikat v skladu s predpisi, ki urejajo nacionalne poklicne kvalifikacije in mora biti vpisan v ustrezen register tolmačev. Tolmači so pri svojem delu dolžni upoštevati Kodeks poklicne etike za tolmače.

 

Pravica do tolmača

Pravica se uresničuje z uveljavljanjem pravice do tolmača za znakovni jezik.

 

Vsaka gluha oseba ima pravico uporabljati znakovni jezik na dveh nivojih:

  • Državni organi, organi lokalne samouprave, izvajalci javnih pooblastil in izvajalci javne službe: zdravstveni domovi, občine, upravne enote, sodišča, ministrstva, zdravniki s koncesijo (obisk z napotnico, ne samoplačniško), policija …

TOLMAČA POKLIČEJO IN GA PLAČAJO V TEH INSTITUCIJAH. Če se gluha oseba dogovori s tolmačem in ga pripelje s sabo, naredi uslugo zgoraj naštetim, da se skrajša čas obravnave v posameznih postopkih. Tolmač se sam dogovori z ustanovo, da mu povrnejo stroške, gluha oseba le podpiše ustrezno specifikacijo tolmaču, ki jo ta potem potrdi pri ustanovi, kjer je obravnava potekala.

  • Lastne potrebe: privatne zadeve, zdravnik (samoplačniško, kjer ne vzamejo napotnice), izobraževanje v lastni režiji, nakupi, dogovori na turističnih agencijah, servisi avtomobilov, klepet s prijatelji …

TOLMAČA NAROČI GLUHA OSEBA na spodaj opisan način.Storitev tolmačenja gluha oseba »plača« z VAVČERJEM – tolmaču, ki mora biti vpisan v register in biti na listi tolmačev, se da sorazmerno število vavčerjev za sorazmerno število opravljenih ur tolmačenja (vsaka začeta ura je 1 vavčer, ki predstavlja 1 uro tolmačenja) in mu podpiše ustrezno specifikacijo za plačilo z vavčerjem. Tolmač obračuna storitev tolmačenja v skladu s Tarifo za plačilo storitve tolmačenja, tudi morebitne nastale prevozne stroške.

Pravico do tolmača za znakovni jezik lahko gluha oseba uveljavlja po lastni presoji v obsegu 30 ur letno, gluha oseba, ki ima status dijaka ali študenta, pa zaradi dodatnih potreb, povezanih z izobraževanjem, lahko tudi več, vendar skupaj največ 100 ur letno.

 

Postopek pridobitve pravice do tolmača

Vloga za priznanje pravice do tolmača se vloži pri krajevno pristojnem centru za socialno delo. Vlogi, iz katere morajo biti razvidni osebni podatki prosilca, je potrebno priložiti izvid avdiograma. Priloži tudi dve fotografiji za potrebe izdelave izkaznice.

 

Na podlagi vloge center za socialno delo skliče strokovno komisijo. Strokovno komisijo sestavljajo trije člani in sicer zdravnik ustrezne specialnosti, predstavnik Združenja tolmačev za slovenski znakovni jezik in predstavnik regijskega društva gluhih, ki ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju socialnega varstva. Komisija pri pripravi mnenja upošteva izvid pristojnega zdravnika in zmožnost sporazumevanja gluhe osebe, obvezno pa opravi tudi razgovor z gluho osebo in jo seznani s svojimi ugotovitvami in mnenjem.


Na komisijo mora gluha oseba le prvič, potem postopek podelitve vavčerjev teče avtomatsko.

 

Dokumentacijo pošlje center za socialno delo na Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, ki izda odločbo o priznanju pravice do tolmača. Na podlagi odločbe izda center za socialno delo gluhi osebi izkaznico, s katero lahko uveljavlja pravice po zakonu, enkrat letno pa ji izda vavčerje za plačilo tolmača.

 

Vavčerji so neprenosljivi, kar pomeni, da jih gluha oseba ne more dati nikomur drugemu v koriščenje. Lahko pa se vavčerji prihranijo za naslednje leto (naslednja leta), ko se potrebuje večje število vavčerjev, a le za osebne potrebe. Vavčerji časovno ne propadejo.

 

Tolmači

Tolmači so vpisani v REGISTER TOLMAČEV pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve in samo tisti tolmači, ki so vpisani v tem registru in se lahko identificirajo s kartico, lahko tolmačijo v uradnih postopkih ter v osebnih potrebah in zato prejmejo vavčer. Vsi drugi, ki opravljajo delo tolmača, pa niso vpisani v register in nimajo identifikacijske kartice, ne morejo opravljati tolmačenja v uradnih postopkih in ne morejo biti plačani z vavčerjem.

 

Na dan 31. 12. 2011 je v Sloveniji 44 tolmačev, ki so certificirani ter vpisani v register pri Ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.

 

Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik vodi LISTO TOLMAČEV, kjer so vpisani tolmači s kontaktnimi naslovi in telefonskimi številkami ter časom dosegljivosti. Čas dosegljivosti pomeni, da se s tolmačem v tem času dogovorite za termin opravljanja storitve tolmačenja in ne, da je tolmač v tistem času ves čas na razpolago.

 

Naročanje tolmačev

Gluhi tolmača naročijo na sledeče načine:

  1. naročilo pošljejo na združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik (telefon, fax, SMS, e-pošta, internet) in združenje naročilo posreduje tolmačem; naročilo prevzame tisti tolmač, ki prvi odgovori pozitivno; združenje potrdi gluhemu oddano naročilo;
  2. naročilo izvedejo preko društva gluhih in naglušnih v svojem kraju; društvo naročilo posreduje tolmačem direktno ali združenju; če naročilo pošljejo tolmaču, je storitev oddana, ko ga potrdi tolmač; če ga naročijo na združenje, ta izvede naročilo kot je zapisano v 1. točki;
  3. naročilo naslovijo direktno na tolmača z liste tolmačev; če ta naročilo sprejme, je oddano; če naročila tolmač ne more sprejeti iz upravičenih razlogov, to odgovori gluhemu; v tem primeru tolmač ne išče nadomestila zase pri drugem tolmaču, če naročilo odkloni, ampak gluh nadaljuje z iskanjem tolmača sam; če tolmač naročilo sprejme in ga ne more izvršiti zaradi višje sile (bolezen ipd.) potem tolmač poišče zamenjavo zase;
  4. preko klicnega centra pri združenju.


 

 

Naročanje storitve tolmačenja

Zavod Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik (Zavod ZTSZJ)

Kontaktni podatki
Naslov: Prekmurska 6, 1000 Ljubljana
Telefon: 01 436 47 92
E-naslov: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate.
Spletna stran: www.tolmaci.si   

 

Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik je organizirano kot nevladna neprofitna organizacija, ki mu je država zaupala izvajanje javnih pooblastil z namenom zagotavljanja pravice do tolmačenja gluhim osebam. Združenje uresničuje pravico gluhih oseb do uporabe slovenskega znakovnega jezika, ki se uveljavlja z Zakonom o uporabi slovenskega znakovnega jezika (ZUSZJ). Osnovo za svoje delovanje ima združenje v zakonu.

  • Združenje organizira prostovoljno članstvo tolmačev slovenskega znakovnega jezika z namenom povezovanja poklicne skupine ter strokovnega izpopolnjevanja.
  • Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik je pravna oseba zasebnega prava, katerega ustanoviteljica je Zveza društev gluhih in naglušnih Slovenije.
  • Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik je redni član Evropskega foruma prevajalcev znakovnega jezika (EFSLI).
  • Naloge združenja, ki jih v delu izvaja tudi kot javno pooblastilo, so: vodi listo tolmačev za znakovni jezik, predlaga tarifo za plačilo stroškov tolmača, zagotavlja pokrivanje potreb po tolmačih na ozemlju celotne države, sodeluje v strokovnih komisijah, razvija slovenski znakovni jezik, sodeluje v svetu za slovenski znakovni jezik, koordinira delo tolmačev, vodi evidenco storitev, sprejme pravilnik o disciplinski odgovornosti in rešuje ugovore in po potrebi izvaja tudi druge naloge.   
  • Če gluha oseba ni zadovoljna s storitvijo tolmačenja posameznega tolmača, lahko vloži PISNO pritožbo na Zavod ZTSZJ, kjer disciplinska komisija obravnava posamezne primere.

 

Klicni center

V sestavu ZTSZJ od septembra 2009 deluje tudi klicni center, ki se je začel kot pilotni projekt. Klicni center je vzpostavilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve na pobudo Zveze društev gluhih in naglušnih Slovenije in Zavoda Združenje tolmačev za slovenski znakovni jezik, ki storitev tudi izvaja. Klicni center vsem gluhim in težko naglušnim omogoča, da komunicirajo in pridobivajo želene informacije javnega značaja. Prilagojen je potrebam različnih generacij. Tako lahko s klicnim centrom komunicirajo preko videoklica z mobilnim telefonom ali računalnikom, SMS sporočil, elektronske pošte ali telefaksa. V klicnem centu delajo tolmači in v imenu gluhih urejajo zadeve iz vsakdanjega življenja, ki jih gluhi zaradi komunikacijskih ovir ne morejo. Klicni center deluje 24 ur in vse dni v letu. Uresničuje pravico gluhih in naglušnih, »da mora država invalidom zagotavljati javne informacije v njim dostopnih oblikah zapisa in v tehnologijah, ki ustrezajo različnim vrstam invalidnosti, in to pravočasno ter brez stroškov za uporabnika« (člen 21 Konvencije o pravicah invalidov).