HOSPIC SE PREDSTAVI
Srečanje MDGN in društva HOSPIC na temo “BITI SLIŠAN”
V sredo 5.3.2014 se je na sedežu društva spet dogajalo. Tokrat smo medse povabili predstavnike društva Hospic Velenje. Predavanje je izvedla predsednica OO Velenje gospa Tatjana Šuha. S seboj pa je pripeljala tudi tri prostovoljke in zaposlenega preko javnih del.
Hospic je nevladna, neprofitna humanitarna organizacija, ustanovljena junija 1995. Slovensko društvo Hospic je ustanovila zdravnica onkologinja Metka Klevišar. Osnovni program društva je oskrba hudo bolnih/ljudi z napredovalo kronično boleznijo v zaključni fazi in njihovih svojcev na domu. Prostovoljci se vključujejo v družino na različne načine, vedno pa zelo subtilno in z veliko mero sočutja. Vključijo se na pobudo svojcev, zdravnika ali osebe, ki je hudo bolna. Prisluhnejo psihosocialnim in duhovnim potrebam hudo bolne osebe in njegovih svojcev, lajšajo trpljenje, dajejo podporo in sočutno oskrbo.
Njihovo glavno načelo je spoštovanje življenja in sprejemanje umiranja kot naravnega dogajanja.
Društvo je organizirano po območnih odborih, ki ob pomoči strokovnih delavcev in prostovoljcev ter drugih organizacij uresničujejo programe društva. Skrbijo pa tudi za detabuizacijo umiranja in smrti.
V društvo se lahko včlanijo polnoletne osebe, s podpisom pristopne izjave. Za podporo društvu se plačuje članarina.
Prostovoljec je prav tako lahko polnoletna oseba, ki se pa mora udeležiti izobraževanja.
Prirejajo mnoga predavanja, seminarje in delavnice namenjene predvsem ozaveščanju. Izdajajo pa tudi svoje glasilo.
Gospa Tatjana Šuha je predstavila tudi primer dobre prakse iz lastne izkušnje: “Vključila se je v pomoč zakoncema. Žena je hudo zbolela in vsa okolica je pričakovala, da bo mož ženo namestil v dom. Vendar je ob podpori zmogel skrbeti za njo do smrti doma. Ko pa je umrla, je poklical gospo Tatjano in takrat je ona šla k njemu na dom. Gospo, ki je umrla sta umila, oblekla in se od nje dostojno poslovila. Gospod je še zadnjo noč spal s svojo ženo doma, potem pa sta zjutraj uredila vse potrebno za pogreb.“
Po končanem predavanju je dala gospa Tatjana prostor tudi za vprašanja. Člane MDGN je zanimalo, kako je s vključevanjem med gluhe in naglušne, kako teče komunikacija? Ali so prisotni le na domu, ali tudi v domu, bolnišnici…itd Zanimalo jih je tudi, ali jih je kdaj kakšna oseba zavrnila, ni želela pomoči, ki so jo izrazili drugi.
Gospa Tatjana je poudarila, da vedno poskušajo pristopiti na način, ki je primeren za vsak primer posebej, nikoli še niso bili zavrnjeni, ker kot ugotavljajo je pomembno, da svojci in oseba s hudo boleznijo , uredijo zadeve, se dostojno poslovijo in vzamejo čas za žalovanje. Poudarila je, da komunikacija ne sme biti problem, da pridejo kdaj tudi do oseb, ki več ne komunicirajo, ampak pomemben je očesni stik, da oseba začuti, da ni sama, to hudo bolnim osebam zelo veliko pomeni. Društvo Hospic je prisotno na domu oseb in se vključujejo v socialno mrežo, ki jo poleg njih gradijo svojci, patronažne službe, zdravnik, CSD indr…Vključujejo pa se tudi v domove za starejše in v bolnišnice, v kolikor je potrebna daljša hospitalizacija.
Sama pa dodajam še tole misel: "Živi vsak dan svojega življenja, kakor bi bil prvi, kakor bi bil poslednji."(Friedrich Nietzsche)
Metka Rednak Glažar
