IZLET NA MADŽARSKO

30. maja smo se člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje ob 6.uri odpeljali na pot proti Madžarski. Potovali smo do zdravilišča Heviz in nato do Blatnega jezera.
Heviz je drugo največje termalno in biološko jezero na svetu. Izvirska voda priteka iz globine 38 m pod zemljo in ima temperaturo 40°C. Biološka stabilnost jezera kaže temperaturo vode, ki se že leta ne spreminja in tudi v najhladnejših zimskih dneh ne pade pod 24°C. Poleti doseže celo 37°C. Najbolj nam je "padlo" v oči, da so kopalci imeli na sebi plavalne obroče. To pa zato, ker je voda zelo "težka, močno slana". Brez obroča ne moreš plavat, te nekako vleče navzdol. Zdravilne lastnosti jezera so ljudje poznali že stoletja nazaj. Pomaga najbolj pri revmi in drugih boleznih. Poleg jezera smo si ogledali mesto, ki je zdraviliško s hoteli, parki in polno malih trgovinic.
Blatno jezero je v zahodnem delu Madžarske in tudi največje jezero v srednji Evropi. Dolžina jezera je 78 km, širina 14 km . Povprečna globina je 3,3m, največja globina pa 12m.
Južna obala jezera je znana po letoviščih krajih, Severna pa je bila znana kot vinska regija. Od zdravilišča Heviz smo se vozili 1 uro po južni strani Blatnega jezera in prišli v pristanišče od koder smo se s trajektom peljali 1km na drugo stran. Prišli smo v kraj Tihany. To je zgodovinsko bogat kraj, ki leži na polotoku in Blatno jezero deli na manjši severni in velik južni del. Ime Tihany nam pove, da pomeni Tišino. Kraj je znan po odmevu od 18.stoletja.
Verjemite, ko smo se sprehajali po kraju, nas je spominjal na otok Hvar. Polno izdelkov iz sivke je bilo na stojnicah, dišalo je kot na Hrvaškem morju. Tudi polja imajo kjer gojijo ogromno sivke. Zelo lep turistični kraj, ki je čisto podoben obali ob Jadranskem morju. Blatno jezero velja tudi kot Madžarsko morje. Naša zadnja postojanka je bil Keszthely. Ogledali smo si baročni dvorec Festetics in se sprehodili skozi čudovit grajski park.
Polni novih vtisov smo se vrnili nazaj v Slovenijo, bili prijetno presenečeni in veseli vodiča in tolmačke, ki sta nam dajala informacije. Potovali smo z agencijo Sajko in bili zelo zadovoljni.

Jana Maier

SESTANEK SKUPINE NAGLUŠNIH IN POLŽEVIH VSADKOV

V sredo, dne 28.5. 2025, se je v MDGN Velenje zbralo veliko število članov.
Ta dan smo imeli sestanek oziroma srečanje naglušnih in oseb s polževim vsadkom ter pozneje še predavanje o dolgotrajni oskrbi.
Po mojem pozdravu, sem jih prvo seznanil z novostmi glede slušnih aparatov in polževih vsadkov.
Potem smo si izmenjali izkušnje, mnenja, težave itd. Kolikor vem sem odgovoril na marsikatero vprašanje. Določene sklepe in pobude smo si zapisali in jih bomo naslovili na odbor naglušnih ZDGNS.
Sestanek je minil v prijetnem vzdušju, saj člani na tak način dobijo informacije in podajo svoja mnenja, pobude in dobre prakse.
Takšna srečanja izvajamo skozi vse leto mesečno, veliko pa je tudi individualnih obravnav, svetovanj, podajanja informacij.
Po tem sestanku smo z zanimanjem prisluhnili še predavanju o dolgotrajni oskrbi.

Predsednik MDGN Velenje
Franc Forštner

PREDAVANJE O DOLGOTRAJNI OSKRBI

Za tokratno predavanje o novem Zakonu o dolgotrajni oskrbi je bilo v našem društvu kar precejšnje zanimanje, saj se ga je udeležilo veliko število članov in članic. Predavala je ga. Estera Štante, strokovna delavka za področje dolgotrajne oskrbe na Centru za socialno delo, Savinjsko-Šaleška regija.
Dolgotrajna oskrba združuje ukrepe, storitve in aktivnosti, namenjene osebam, ki so zaradi posledic bolezni, starostne oslabelosti, poškodb, invalidnosti, pomanjkanja ali izgube intelektualnih sposobnosti v daljšem obdobju ali trajno, odvisne od pomoči drugih oseb pri opravljanju osnovnih in podpornih dnevnih opravil.
Novi zakon je začel veljati 3.8.2023 in določa pravice in storitve, ki se bodo, zaradi obsežnosti sprememb, uveljavljale postopoma.
Pravice iz dolgotrajne oskrbe so:
1.Nedenarne:
-Celodnevna dolgotrajna oskrba v instituciji
-Dnevna dolgotrajna oskrba pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe
-Dolgotrajna oskrba na domu
-Oskrbovalec družinskega člana
2.Denarna pravica v obliki denarnega prejemka
Poleg navedenih pravic, zakon predvideva še dve dodatni pravici: storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti in e-oskrba.
Zakon o dolgotrajni oskrbi je kot prvo pravico uvedel pravico »Oskrbovalec družinskega člana«, ki je v veljavi od 1.1.2024, ostale pravice pa se bodo uveljavile postopno in sicer:
-1.7.2025 stopita v veljavo dolgotrajna oskrba na domu in e-oskrba
-1.12.2025 začnejo veljati celodnevna dolgotrajna oskrba v instituciji; dnevna dolgotrajna oskrba pri izvajalcu dolgotrajne oskrbe; denarna pravica v obliki denarnega prejemka; dodatna pravica-storitev za krepitev in ohranjanje samostojnosti
Socialno zavarovanje za dolgotrajno oskrbo bo steklo s 1.7.2025. Zaposleni in delodajalci bodo plačevali 1% od bruto plače, upokojenci pa 1% od neto pokojnine. Tisti, ki so hkrati delavci in delodajalci (npr. samostojni podjetniki) pa bodo plačevali 2% od bruto plače.
Vloge za uveljavljanje pravic iz dolgotrajne oskrbe se pri pristojnem Centru za socialno delo začnejo sprejemati na vstopnih točkah en mesec pred začetkom izvajanja vsake od pravic.
Informacije o dolgotrajni oskrbi lahko dobimo:
-do 30.6.2025 na Ministrstvu za solidarno prihodnost na brezplačni telefonski številki 080 9810
-po 1.7.2025 na Klicnem centru 114 in na Centrih za socialno delo
Pravice po tem zakonu izključujejo dosedanje pravice. To pomeni, da bo npr. gluha oseba, ki se bo vključila v sistem dolgotrajne oskrbe, sicer izgubila pravico do komunikacijskega dodatka, a bo pridobila druge možnosti uveljavitve pravic iz naslova invalidnosti oz. gluhote.
Po oddaji vloge za dolgotrajno oskrbo na pristojnem Centru za socialno delo, se najprej preverijo splošni pogoji upravičenosti. Nato se opravi še kategorizacija in na osnovi le-te se določi ustrezna storitev dolgotrajne oskrbe.
Število ur ali višina denarnega prejemka - oboje je odvisno od tega, v katero kategorijo dolgotrajne oskrbe se oseba uvrsti glede na svoje potrebe po pomoči. Zakon določa pet kategorij in v prvi, najnižji kategoriji, dolgotrajna oskrba na domu ali v instituciji traja 20 ur. Najvišja, to je peta kategorija, omogoča 110 ur oskrbe.
Cilj dolgotrajne oskrbe po novem zakonu je krepitev mreže storitev, s katero bi vsi, ki potrebujejo dolgotrajno oskrbo, lahko čimdlje ostali v domačem okolju – če to želijo. Poleg tega pa reforma prinaša finančno dosti bolj dostopno institucionalno varstvo.

Vlasta Florjan

SKRBIMO ZA ZDRAVJE ČLANOV

Sodelovanje z zdravstvenim domom Velenje in Centrom za krepitev zdravja je že stalnica. Res smo veseli, da so za naše člane pripravljeni izvesti različne delavnice in predavanja na teme iz področja zdravja. Skrb za zdravje, dobro počutje naših članov je eden izmed ciljev društva, ki se izvršuje na različne načine.
Tokrat smo v petek, 16.5.2025, izvedli meritve krvnega tlaka in sladkorja ter predavanje o sladkorni bolezni. Člani so se zbrali že ob 8.00, saj so za merodajne meritve morali biti tešči. Veseli smo, da je odziv bil velik. Najprej so medicinske sestre CKZ vsakemu posebej izmerile krvni tlak in sladkor. Pri nekaterih so bile vrednosti povišane in poklicani bodi v referenčno ambulanto.
Sledilo je predavanje o sladkorni bolezni. Sladkorna bolezen, znana tudi kot diabetes, je skupina presnovnih motenj glukoze, za katero je značilna kronično povišana vrednost glukoze v krvi. Glukoza, ki ji lahko rečemo tudi krvni sladkor, je pomemben vir energije za celice mišic in drugih tkiv. Hkrati je najpomembnejši vir energije za delovanje možganov. Spoznali smo različne tipe sladkorne bolezni. Dejavniki za nastanek sladkorne bolezni so različni: stres, nezdrava prehrana, premalo gibanja, tempo življenja, genski dejavniki…
Z zdravim načinom življenja lahko sami veliko pripomoremo k bolj zdravemu življenju in boljšemu počutju. In pomembno je, da se zavedamo lastne odgovornosti za svoje zdravje.
Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno. Vsekakor bomo s centrom za krepitev zdravja še naprej sodelovali.

Urška Jakop

SOBOTNO POPOLDNE PREŽIVELI MED SKAVTI

Veseli smo bili povabila velenjskih skavtov na enega izmed njihovih dogodkov. Šlo je za veliko srečanje vseh skavtov Mariborske regije, udeležba in samo dogajanje je bilo res številčno in pestro.
Z njihove strani je bila izražena želja, da bi za udeležence pripravili delavnico o gluhoti, slovenskem znakovnem jeziku.
Tako smo se pred Šolskim centrom Velenje, kjer je potekal dogodek, zbrali predsednik Franc Forštner, strokovna delavka Urška Jakop, članica Marija Varžič in tolmačica szj, Marinka Dretnik.
Izvedli smo dve delavnici. Mladim skavtom smo predstavili gluhoto, naglušnost, slušne aparate, tehnične pripomočke. Preko Marijine in Francove zgodbe so spoznali življenje v svetu tišine, da si bodo vsaj malce lažje predstavljali kaj pomeni biti oseba z okvaro sluha. Opozorili smo jih na pomembnost skrbi za sluh. Marinka je nekaj več povedala o slovenskem znakovnem jeziku. Naučili smo se enoročne abecede ter nekaj osnovnih kretenj. Mladi so izrazili zanimanje in prijetno je bilo v njihovi družbi.
Veseli nas, da lahko preko takšnih dogodkov širimo prepoznavnost problematike okvare sluha in prispevamo k večji ozaveščenosti slišeče družbe.

Urška Jakop

DRUŽENJE S TERAPEVTSKIM PSOM

Deževno ponedeljkovo popoldne smo preživeli malo drugače in v prav posebni družbi. Družili smo se s terapevtskima kužkoma Luckyem in Maksijem.
Že vrsto let zelo dobro sodelujemo s Centrom za krepitev zdravja Velenje. Z njimi smo izpeljali že kar nekaj delavnic. Odločili smo se, da članom ponudimo nekaj drugačnega, posebnega.
Zbrali smo se v sejni sobi zdravstvenega doma Velenje. Najprej nas je pozdravila psihologinja Sara Brglez. Nato sta se nam predstavila dva terapevtska para, vodnici s svojima kužkoma, ki smo ju lahko tudi pobožali. Izvedeli smo kakšne pogoje morajo izpolnjevati, da lahko postanejo terapevtski kužki. Nato smo se predstavili tudi vsi prisotni in povedali na kakšen način se sproščamo. Spoznali smo nekaj dejstev o bontonu, ki ga je potrebno upoštevati ob srečanju s psom. Sledilo je sproščanje z različnimi dihalnimi tehnikami. Na koncu smo namenili nekaj pozornosti tudi negi in skrbi za kužke. Kdor je želel je lahko počesal Maksija in se z žogico poigral z Luckyem.
Za nami je prijetna izkušnja, bogatejši pa smo tudi za zavedanje o pomembnosti sproščanja, ki prispeva dobremu počutju.

Urška Jakop

POTOPISNO PREDAVANJE: S KOLESOM PO DANSKI

Marinka Dretnik nam je sredo 9. aprila, popestrila z zanimivim in prijetnim predavanjem o svojem kolesarjenju po Danski. Predavanja se je udeležilo kar lepo število članic in članov našega društva.
Danska ima številne, po vsej državi prepredene in dobro urejene, kolesarske poti. Država spodbuja kolesarjenje zaradi zmanjševanja onesnaževanja zraka in ljudje zelo radi in v velikem številu kolesarijo.
Marinka je skupaj s prijateljicama in majhnim psičkom krenila Iz Slovenije z avtom do Celovca, nato pa z vlakom po celotni Nemčiji, do Hamburga. Po Danski so nato potovale s kolesi, na katera so natovorile vso potrebno opremo za bivanje, hranjenje in prenočevanje na prostem. Vreme jim je dobro služilo, saj je bilo stabilno, dnevi z močnejšim vetrom in dežjem so bili zelo redki. Povprečna temperatura zraka je bila prijetnih 25°C. Pozimi so na Danskem dnevi kratki, poleti pa so dolgi in svetli, saj sonce zaide šele ob 22. uri.
Danska leži v Skandinaviji, na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja. Je izrazito ravninska, njena najvišja vzpetina Mollehoj meri le 170,86 m. Najsevernejša točka je Skagen, ki je bila tudi zadnji severni cilj kolesarskih popotnic. Velik del Danske sestavljajo obsežne valovite ravnice, obala pa je peščena z velikimi sipinami na severnem delu Jutlanda. Država vzpodbuja zasajanje divjih travniških cvetlic, kar zagotavlja naravno okolje za različne žuželke in opraševalce. Tako je na Danskem veliko pisanih, barvitih travnikov, kar na ljudi, ki se gibljejo v naravi, deluje prijetno in sproščujoče.
Onesnaževanje zemlje in vode sta bili v preteklosti dve najpomembnejši okoljski težavi Danske. Leta 1971 pa je z ustanovitvijo ministrstva za okolje bila prva država na svetu, ki je dve leti kasneje uvedla okoljski zakon.
Danci so zadržani v stikih s turisti, so pa pripravljeni priskočiti na pomoč. Ko se je Marinki predrla zračnica na kolesu, so ji nesebično pomagali, da je lahko nadaljevala pot. Tudi s sporazumevanjem turisti na Danskem nimajo nobenih težav, saj večina prebivalcev dobro obvlada angleški jezik.
Marinka je s prijateljicami prenočevala v zelo poceni prenočiščih, v lesenih majhnih hišicah, ki so dobro urejene in čiste. So v naravnem okolju, na travnikih ali sredi gozda, z možnostjo priprave hrane in kuhanja na prostem.
Kolesarile so prav vsak dan in v treh tednih so premagale razdaljo 1300 km.
Svoja občutja je ob spominih na minula nepozabna doživetja Marinka Dretnik opisala takole:

»Tri prijateljice in en zvesti kosmati sopotnik, smo tri tedne kolesarile po čudovitem danskem polotoku Jutland. Pot nas je vodila ob razgibani obali Severnega morja, vračale pa smo se ob bolj umirjeni, a nič manj čarobni obali Baltskega morja. Vsak dan je bil novo doživetje – med vetrovnimi sipinami, prostranimi pašniki in tihimi danskimi vasicami smo spoznavale preprostost in lepoto skandinavske pokrajine. Ponoči smo si zatočišče poiskale v lesenih zavetiščih, kjer nas je zibalo v spanec šumenje morja ali petje vetra v krošnjah dreves.Tri tedne svobode, narave in prijateljstva. Tri tedne, ki bodo za vedno ostali zapisani v naših srcih.«

Vlasta Florjan

VELENJE- MESTO ZDRAVJA

Ob svetovnem dnevu zdravja, ki ga obeležujemo 7. aprila, je Mestna občina Velenje že tradicionalno pripravila dogodek: Velenje- mesto zdravja. Prireditev je potekala v ponedeljek, 7. aprila 2025 na Titovem trgu.

Na stojnicah so se predstavila številna društva ter ustanove s področja zdravja in sociale. Ker je ozaveščanje javnosti in sodelovanje z lokalno skupnostjo nadvse pomembno, smo na dogodku bili prisotni tudi predstavniki Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje. Predstavili smo društvo in naše poslanstvo ter delovanje. Zainteresiranim smo pokazali slušne aparate in tehnične pripomočke, jih informirali o postopku pridobitve slušnega aparata, o pravicah in možnostih. Posredovali smo različne uporabne podatke in veseli nas, da je bilo zanimanje kar veliko.

Obiskovalce je nagovorila tudi podžupanja Mestne občine Velenje, Aleksandra Vasiljević.

Dogodek je bil dobro obiskan in lepo je bilo videti tudi veliko število otrok, ki so sodelovali pri različnih aktivnostih.
Tako smo sončno dopoldne zaključili s prijetnimi občutki, saj smo o problematiki okvare sluha ozaveščali in informirali lokalno skupnost.

Urška Jakop

DIGIMODREJŠI

Današnja doba je doba digitalizacije in prav je, da tudi našim članom omogočimo izobraževanje na tem področju. V sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje smo izvedli niz delavnic. Najprej osnovno stopnjo Digimodrejši in potem še dve napredni delavnici. Člani so bili izredno zadovoljni. Zahvaljujemo se Ljudski univerzi, ki nam je to omogočila in velika pohvala gre tudi predavatelju Andreju, ki je z veliko mero potrpežljivosti na miren in preprost način razložil stvari.

Dodajamo še zapis enega izmed udeležencev:
MDGN Velenje je v sodelovanju z Ljudsko univerzo Velenje organiziralo predavanje o uporabi pametnega telefona. Poleg nas naglušnih, sta bili prisotni tudi gluhi članici Marija in Jožica ter tolmačka. Predavanje je bilo zanimivo in mnogo stvari smo spoznali na novo. Teme so bile različne; od naročanja do varovanja osebnih podatkov. Delavnica je hitro minila. Zahvala gre predvsem g. Andreju za potrpežljivost in prijazen dostop do vsebin. Upamo, da bomo kaj podobnega izvedli še kdaj.

Stanko Kolar

VELIKONOČNA DELAVNICA

Bližata se cvetna nedelja ter velika noč in, ker člani radi ustvarjajo smo se odločili, da pripravimo delavnico na to temo. V sredo, 2 .4. 2025, smo se srečali v društvu in ustvarjali. Vsako leto izdelujemo nekaj drugačnega in posebnega. Za pomoč smo prosili našo članico Jelko Rek. Jelka je članicam pokazala kako se izdelujejo rože iz krep papirja, s katerimi si bodo doma lahko okrasile snope oz butare. Ker pa se bliža tudi velika noč, si je vsaka izdelala prav posebnega zajčka. Pridne roke naših članic so ustvarile čudovite izdelke, ki bodo krasili njihove domove.
Za prijetne dišave v društvu in dobrote je poskrbela naša Milica Krašovec. Pekle so se miške in jabolka v testu.
Ustvarjanju je sledilo druženje in sladkanje. Hvala Jelki in Milici za izvedbo delavnice.
Tako smo skupaj preživeli še eno prijetno popoldne.

Urška Jakop