POPOTOVANJE OD NAZARIJ DO LOGARSKE DOLINE

 

Poletje je čas, ko se aktivnosti v društvu malo umirijo. Ponavadi to obdobje izkoristimo za obisk članov, ki so od društva oddaljeni in k nam ne morejo prihajati zelo pogosto. Z njimi smo v stiku prek telefona, sms-ov, elektronske pošte in jim pomagamo kolikor le lahko. Zavedamo pa se, da je osebni stik zelo pomemben in najbolj pristen.
Tako sva se s predsednikom društva, Francem Forštnerjem, avgustovsko sredo odpravila obiskat nekaj članov iz Zgornje Savinjske doline.
Najprej sva se oglasila pri našem članu Ludviku Kričej, v Šmartnem ob Dreti. Za nas je pripravil šopke iz sivke, ki jo bomo potrebovali za eno izmed delavnic. Gospod Ludvik je naš dolgoletni član. Kljub svoji visoki izgubi sluha pa je tudi dolgoletni član godbe Zgornje Savinjske doline. Malo smo poklepetali, nato pa sva s predsednikom nadaljevala pot do Juvanij, kjer sta doma Marija in Milan Varžič. Marija nam je razkazala svoj čudovit vrt, Milan pa naju je pričakal v hiši. Po pogovoru je pot z nama nadaljevala tudi Marija. V Primožu nad Ljubnem ob Savinji živita zakonca Solar. Od našega zadnjega obiska je minilo že par let in vesela sta nas bila. Spregovorili smo o njunem življenju, zdravju. Na koncu sta nam podarila zg. savinjsko dobroto, savinjski želodec. Zahvalili smo se in pot nadaljevali proti Konjskemu vrhu, nad Lučami. Nismo pričakovali, da se bomo peljali tako visoko, skoraj pod Raduho. Visoko pod planinami, na samem živi naša članica gospa Gaja in njen mož. Življenje v samoti in tako visoko je velikokrat težko, ampak zakonca sta zelo pozitivna, delovna in polna elana. Prijazno sta nas pogostila in prijetno smo poklepetali. Gospe Gaji pa obljubili, da ji pomagamo pri urejanju zadev v zvezi s slušnim aparatom. Pot smo nadaljevali v osrčje čudovite Logarske doline. To je sigurno eden izmed lepših delov Slovenije. Ob pogledu na gore se čas ustavi. Obiskali smo članico gospo Marijo Mlačnik, ki vodi turistično kmetijo Juvanija. Postregla nam je z domačimi dobrotami. Spregovorili smo o njenem življenju in okvari sluha. Pot smo nadaljevali do Podolševe, po panoramski cesti, kjer se odpirajo čudoviti razgledi na dolino. Obiskali smo Petra Vršnik, ki nam je med drugim povedal tudi kako živijo tako visoko in s čim vse se ukvarja. V dolini, v kraju Solčava pa smo nazadnje obiskali še njegovega brata Martina.
Dan je bil prijeten ter poln lepih spominov in zgodb naših članov. Vsem iskrena hvala za gostoljubje in topel sprejem. Ob priliki pa se spet podamo na teren in obiščemo katerega izmed članov.

 

Urška Jakop