ZABAVA OB ZAKLJUČKU LETA

December je čas praznikov in druženja z najbližjimi in tistimi, ki jih imamo radi. Tudi v društvu vsako leto poskrbimo, da je praznični čas prijeten in čim bolj čaroben. Prvo soboto v mesecu smo se v velikem številu zbrali v gostišču Prodnik, v Juvanjah. Na zaključnih družabnih srečanjih nas je vsako leto več, kar je potrditev, da se člani med nami dobro počutijo in se med seboj radi družijo.
Najprej smo poskrbeli, da nismo bili lačni in žejni. Okrepčali smo se z dobro hrano in pijačo. Večerji je sledil kulturni del. Prisotne je najprej nagovoril predsednik društva. Zahvalili smo se vsem članom za kakršno koli pomoč. Prav pa je, da se zahvalimo tudi kulturnikom in športnikom.
Priznanja za šport je podelil predsednik športne sekcije, Aleš Fajfar. Športnika leta sta bila Tadej Enci in Anja Drev. Najboljša ekipa je bila ekipa futsala, med ribiči pa je največ rib ulovil Edin Buljubašić. Ponosni smo, da smo tudi na kulturnem področju bili zelo dejavni. Naši gledališčniki so pod vodstvom Lojzeta Dobovičnika pripravili gledališko igro Hipnotizer. Predsednica kulturne sekcije, Marija Varžič, je podelila priznanja režiserju in scenaristu Lojzetu Dobovičniku in vsem sodelujočim. Naši kulturniki so odigrali skeč o srečanju 4 sošolcev, Irena Papotnik Mulej pa je v kretnji pokazala eno pesem.
Poskrbljeno je bilo tudi za glasbo, tako da smo tudi veliko plesali in se res prijetno zabavali.
Da smo ta prekrasni večer lahko omogočili, smo veliko časa porabili tudi za zbiranje donacij. Nekateri so donirali finančna sredstva, drugi različne izdelke. Ker se je nabralo kar veliko lepih dobitkov, smo pripravili srečelov z bogatimi nagradami.
Predno smo odšli domov, nas je obiskal še Božiček, ki je prisotnim razdelil bombone in nova glasila.
Skupaj smo preživeli čudovit in nepozaben večer. Vesela sem, da smo res ena velika družina in se imamo vedno lepo.
Dragi člani, članice ob prihajajočih praznikih vam želim predvsem zdravja, notranjega miru in osebnega zadovoljstva. V prihajajočem letu pa se že veselim, da bomo skupaj zapisali veliko novih in lepih zgodb.

Urška Jakop

 IZDELAVA BOŽIČNO – NOVOLETNIH VOŠČILNIC

Prišel je december in s tem tudi praznični čas, ko se poslavljamo od letošnjega leta in smo v pričakovanju novega

ter pošiljamo lepe želje na vse strani.
Zato smo se prvo sredo v decembru zbrali v društvu na tradicionalni delavnici izdelave voščilnic. Naša mentorica ga. Marina nam je pripravila veliko različnega materiala iz katerega smo pod njenim budnim očesom in vodstvom izdelovali voščilnice. Pestrost materiala nam je omogočila izdelavo zelo različnih voščilnic z osebno noto.

Vsak član je izdelal voščilnice po svojih željah in idejah.
Hvala ga. Marini za vloženo delo in čas ter društvu, ki nam je omogočilo delavnico.

Tatjana Pirečnik

DELAVNICA IZDELAVE BOŽIČNO – NOVOLETNEGA ARANŽMAJA

Tradicionalno smo tudi letos ob strokovnem vodstvu in izdatni pomoči naše članice ga. Marine

izdelovali božično – novoletni aranžma.

Tako so nastali aranžmaji, ki imajo pridih naše osebne note,

ker smo lahko izrazili svojo kreativnost in želje.

Krasili bodo naše domove in pripomogli k prazničnem vzdušju ob zaključku leta.

Hvala ga. Marini za trud in angažiranost ter društvu, ki nam je omogočilo delavnico.

Tatjana Pirečnik

PREDAVANJE O REHABILITACIJI OSEB PO OPERACIJI POLŽEVEGA VSADKA

BLAGOSLOV IN OTVORITEV SLUŠNE ZANKE V CERKVI SVETEGA MARTINA V ŠMARTNEM OB PAKI

V nedeljo 10. 11. 2019 je bila v farni cerkvi svetega Martina svečana sveta maša z blagoslovom in otvoritvijo slušne zanke. Po pozdravnem nagovoru domačega župnika g. Ivana Napreta, sem vse prisotne pozdravil tudi sam. Povedal sem, da je praznik svetega Martina, ki sovpada tudi z praznikom občine Šmartno ob Paki, je pa tudi praznik za osebe z okvaro sluha, ki uporabljajo slušne aparate in polževe vsadke. V veselje in čast, mi je bilo, ker je bil navzoč tudi nadškof v pokoju Alojz Uran. Prisotno je bilo tudi veliko naših naglušnih članov, ter tudi gluha častna članica Martina Dobnik. Tolmačila je Duška Berločnik v slovenski znakovni jezik za gluhe. Povedal sem, da je iz logotipa na cerkvenih vratih razvidno, da je objekt opremljen z to napravo. Za osebe z okvaro sluha je to pomembna pridobitev, kajti slišnost se zelo izboljša, kvaliteta zvoka je odlična in razumevanje popolno. Zaradi te pridobitve bo marsikateri uporabnik raje prihajal v cerkev, dobil več informacij in lažje sodeloval pri svetih mašah. Omenil sem, da je to že drugi objekt v občini Šmartno ob Paki, ki je prijazen invalidom z okvaro sluha in tudi na zemljevidu Slovenije. Po mojem nagovoru in zahvali vsem predvsem župniku Ivanu Napretu, cerkvenemu svetu, ključarjem ter vsem ostalim, ki so pomagali pri izvedbi te pomembne pridobitve, se je zaslišal aplavz, gospod nadškof Aloj Uran pa mi je stisnil roko. Zahvala je bila izrečena tako v imenu Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenja, v imenu vseh uporabnikov in mojem imenu. Sledil je blagoslov slušne zanke po celi cerkvi in nadaljevanje svete maše z zelo lepo pridigo in nagovorom gospoda nadškofa Alojza Urana. Povedal je zelo lepo pridigo in marsikoga je njegovo sporočilo zelo prevzelo. Na kratko je povzel življenjepis svetega Martina, podal dve njegovi življenjski izkušnji in kar se nisem mogel načuditi njegovi lepi besedi in bogatemu besednemu zakladu. Skozi cel obred je potekalo tudi lepo petje z kora in sodelovanje pri prošnjah za vse mlade družine in tudi za ostale. Po maši je potekal tudi dar za cerkev in vsak je dobil stisk roke gospoda nadškofa in podobico. Bil je res lep dogodek na to nedeljo, saj se je dogajanje preselilo še pred cerkev po maši. Vsi navzoči so bili pogoščeni z pecivom, potico, sokom, vinom in še marsikaj kar so pripravili člani cerkvenega sveta. Pred cerkvijo je odmevala pesem pevcev iz kora in kot veste, je gospod nadškof zelo rad v družbi pevcev, saj je znan tudi on kot odličen pevec. Dogajanje se je preselilo v prostore župnišča, kjer je še dolgo odmevala pesem in druženje.
Vesel sem in zelo lepo je bilo. Spoznanje, da je bila otvoritev na tako lep način me je naredila še močnejšega v prizadevanjih za tako pomembne pridobitve za osebe z okvaro sluha.

Predsednik MDGN Velenje
Franc Forštner

PREDSTAVITEV KNJIGE Moja Pot

IZDELAVA IKEBAN

1.november, dan spomina na mrtve, je praznik, na katerega se spomnimo tudi v našem društvu.
Tudi letos smo dan pred praznikom ustvarjali ikebane.
V veliko pomoč nam je bilo Cvetličarstvo Deberšek Polak. Le-ti so poskrbeli za vse, kar se potrebuje pri izdelavi ikeban.

Tako za zelenje, ki je osnova vsake ikebane, kot tudi za cvetlice.

Pri delu smo uporabili svojo ustvarjalnost in izdelali krasne kreacije.

S ponosom smo jih postavili na grobove, v spomin na vse tiste, ki jih ni več z nami.
Hvala društvu za podporo pri izvedbi delavnice.

Edita Kos Martinšek

SUPER IZLET V SARAJEVO

Dne 10. 10. 2019 smo se člani Medobčinskega društva gluhih in naglušnih Velenje podali na tridnevni izlet v Sarajevo s turističnim avtobusom in spremstvom vodiča.
Na pot smo se podali v poznih večernih urah. Naš prvi cilj je bil Igman in Bjelašnica, kjer smo si ogledali prizorišča olimpijskih iger izpred 31 let. V dopoldanskih urah smo prispeli v najbolj zanimivi del Sarajeva Baščaršijo, si ogledali znamenitosti in poskušali odlične specialitete. Seveda smo poskusili tudi čevapčiče, saj na splošno velja, da kdor jih ne poskusi je kot, da sploh ni bil v Sarajevu. Večerjali in prenočevali smo na obrobju mesta.
Naslednji dan smo pot nadaljevali proti Konjicu in si ogledali znameniti Titov bunker, katerega namen je bil, da se v primeru atomskega napada vanj zateče Josip Broz Tito s svojimi ožjimi sodelavci. V Jablanici smo si ogledali porušen most čez Neretvo, kjer je potekala znamenita bitka za ranjence. Sledila je pot ob vijugasti strugi Neretve v Mostar. Tu smo si ogledali najbolj obiskano znamenitost, most iz leta 1566. Z vodičem smo se sprehodili po starem mestnem jedru. Sicer pa je Mostar biser, ki ga je težko opisati.
Tretji dan smo mimo Prozora nadaljevali pot na Ramsko jezero. Na enem od številnih polotokov, ki globoko segajo v jezero se nahaja Muzej Franjevačkog samostana in cerkev Device Marije. Jezero je tako zelo lepo, da bi o njem lahko pisal kot o neizmerni naravni lepoti, pa ne bi bilo prav, ker je umetno, nastalo z zajezitvijo reke Rame. Pot je nas peljala v Jajce, znamenitost iz časa druge svetovne vojne, kjer se je 29. novembra rodila Jugoslavija. Čudovito mesto, s prekrasnimi hišami iz turškega obdobja, s slapovi reke Plive in mesto, kjer se zlivata reki Vrbas in Pivka. Prava paša za oči in vtisom, ki zvesto spremlja človeka. Sprehajali smo se po mestu, si privoščili pivo, čevapčiče ali kosilo. Po kanjonu reke Vrbas smo pot nadaljevali proti Banja Luki, si privoščili druženje ob obilni malici in nato proti domu.
To tridnevno potovanje je bilo res zanimivo, prisrčno prepletanje ogleda pomembnih krajev naše zgodovine, nedavno doživetih dogodkov ob razpadu Juge in uživanje v gostoljubju domačinov ter dobre hrane. Moram reči, da sem pozitivno presenečena nad kraji in ljudmi, katere smo srečevali. Čevapčiči so res najboljši v Mostarju, ampak tudi čez burek na Bačaršiji ga ni. Res sem se imela super in dala možgane na off. Nismo se osredotočili samo na »glavne turistične atrakcije«, ampak smo videli tudi drugi del Bosne – njihove vdih vzbujajoče lepote narave.
Hvala za vodenje, brez vodičevega zanosa bi najbrž marsikatera znamenitost ostala našim očem skrita.

V Velenju, oktober 2019

Milja Krajnc

GLEDALIŠKI FESTIVAL V IZOLI

LOKO LOKO POHOD

To sredo smo se v velikem številu odpravili na krajši pohod na kmetijo Loko-loko v Lukovici. Dan je bil krasen, ravno prav za to. Ko smo prispeli na cilj, nas je že pričakovala lastnica kmetije Marija Irman, z domačo kapljico. Za začetek je bil to doma varjen viski, hruškovec in borovničevec.
Zbrane je pozdravil predsednik Franc Forštner in se zahvalil Mariji za gostoljubje. Nato smo si ogledali pivovarno, izvedele smo veliko o načinu pridelave piva in viskija.
Kmetija ima ohranjeno tudi star način pridelave žganja, vendar je le-to samo še kot muzej. Pravi muzej je tudi senik, na katerem imajo zbrana razna orodja in predmete, ki so se včasih uporabljala pri delu na kmetiji. Z veseljem smo si ogledali stvari, ki jih že dolgo nismo videli, nekaterih niti nismo poznali.
Nato smo se posedli okrog velikih hrastovih miz, v prijetnem ambientu. Poleg narezka je odlično šlo domače pivo. Res smo uživali. Za konec nam je Irena Forštner pripravila sladko presenečenje – domačo potico.
Ko se je sonce začelo spuščati, smo se počasi odpravili v dolino. Obloženi z lepimi vtisi in dobro kapljico smo se vračali proti domu.
Kmetijo smo obiskali že drugič in glede na prijetne vtise, se bomo verjetno še kdaj vrnili.

Edita Kos Martinšek