NAJMLAJŠE SEZNANILI S PROBLEMATIKO OKVARE SLUHA

Gluhota je nevidna invalidnost in v družbi še vedno premalo poznana. Zato v društvu veliko časa namenjamo ozaveščanju širše javnosti o problematiki okvare sluha. Pomembno je, da s tem začnemo že pri najmlajših.
V sredini maja smo obiskali najstarejšo skupino otrok vrtca Rečica ob Savinji ter 8 oddelkov tretjih in četrtih razredov OŠ Gorica v Velenju ter podružnične šole v Vinski Gori.
Preko sproščene predstavitve in pogovora smo najmlajše seznanili s tem kaj pomeni biti gluh, naglušen, oseba s polževim vsadkom. Predsednik Franc Forštner ter naši članici Marija Varžič in Jana Maier so otrokom preko svoje življenjske zgodbe predstavili s kakšnimi težavami se srečujejo v vsakdanjem življenju. Opozorili smo jih na pomen sluha in skrbi zanj. Pokazali smo jim nekaj tehničnih pripomočkov s katerimi si osebe z okvaro sluha lajšajo nekatere težave. Najbolj zanimiv je bil svetlobni zvonec in ura budilka.
Z nami je bila tudi tolmačica SZJ Duška Berločnik. Nekaj besed smo namenili tudi slovenskemu znakovnemu jeziku. Naučili smo se enoročne abecede ter nekaj kretenj. Najmlajšim pa smo z lutkama odigrali zgodbico Zmajček in morska deklica.
Zalo zadovoljni smo bili z odzivi otrok. Sodelovali so z vprašanji in z zanimanjem poslušali. Prepričani smo, da so spoznali veliko novega in zanimivega. Veseli smo, da lahko na tako prijeten način prispevamo k prepoznavnosti te nevidne, a kljub temu zelo težke invalidnosti.

Urška Jakop

IZLET PO DRAVINJSKI DOLINI

Leto je na okoli in smo dočakali vsakoletni izlet. Letos z manj ukrepi kot lani, še sreča.
Udeležba je bila množična, imeli smo poln velik avtobus.
Avtobus je štartal v Mozirju in po poti pobiral naše člane. Seveda jih je največ vstopilo v Velenju. Potem nas je pot vodila po regionalni cesti proti Žički kartuziji, kjer smo imeli prvi postanek in prvi ogled. Vreme se je najprej malo skisalo, ampak je hitro posijalo sonce. Najprej smo se podkrepili s sendviči, sledil je voden ogled kartuzije. Izvedeli smo marsikaj o nastanku samostana in življenju menihov. Med drugim so imeli menihi eno prvih lekarn na Štajerskem. Obiskali smo lončarsko delavnico in zeliščno lekarno ter zeliščno vrt, kjer ohranjajo tradicijo kartuzijanov. Poleg ohranjenih stavb je najmogočnejša izmed razvalin velika redovna cerkev sv. Janeza Krstnika z Otokarjevo kapelo. Cerkev ima obnovljeno premično streho. Delno ohranjeni ali izkopani samostanski deli so še refektorij, kleti, kuhinja, nadstropni trakt, del križnega hodnika in poznogotska pokopališka kapela Vseh svetnikov, v katero so pokopavali priorje. Obnovljeno je mogočno obzidje s stolpi, ter zeliščni vrt z repliko originalne kamnite mize s klopjo.
Pot smo nadaljevali proti dvorcu Štatenberg, kjer smo imeli naslednji postanek in ogled. Dvorec obdaja lep vrt z mogočnimi drevesi. Vodič nas je popeljal po sobanah v dvorcu in podal nekaj zgodovinskih dejstev o dvorcu. Zanimive so originalne peči in pohištvo v sobah. Dvorec je bil naseljen do konca druge svetovne vojne. Zdaj je last podjetja Impol, ki ga namerava obnoviti. Na dvorcu je tudi vinska klet. Organizirajo poroke, snemajo različne televizijske oddaje. Vsi smo uživali v lepem toplem vremenu in druženju ter prijetnem klepetu.
Sledilo je družabno srečanje s kosilom na turistični kmetiji v bližini dvorca. Lastnika sta nas razvajala z dobro hrano in izbrano kapljico. Vsi smo bili dobre volje in vneto klepetali in se družili.
Tako kot je vsega lepega enkrat konec smo se v poznih popoldanskih urah odpravili po avtocesti nazaj proti domu.
Hvala predsedniku in društvu za lep izlet ter finančni prispevek.

Tatjana Pirečnik

POHOD PO VINSKI GORI

Na topel sončen popoldan smo se odpravili na pohod po Vinski gori.
Zbrali smo se pred društvom, kjer nas je nagovoril predsednik in nam zaželel prijetno druženje.

Potem smo se z osebnimi avtomobili odpeljali do naših članov gospoda in gospe Ramšak, ki stanujeta v Vinski gori, kjer smo pustili avtomobile in se na ogled odpravili peš.
Vodila nas je gospa Cvetka, gospod Ramšak nas je spremljal z motorjem in nam do določenih točkah povedal nekaj o kraju. Uživali smo v toplem in sončnem vremenu in čudovitem razgledu. Napotili smo se do župnije Šentjanž na Vinski gori. Sprejel nas je župnik g. Krašovec, ki tudi ima slabši sluh. Na kratko nam je predstavil cerkev in druge objekte. Ob cerkvi smo tudi pomalicali in si odpočili. Nato smo se po gozdni poti vrnili do izhodiščne točke. Vmes smo si ogledovali pokrajino in klepetali.
Preživeli smo čudovit popoldan v dobri družbi. Hvala društvu za okrepčilo in zakoncema Ramšak za vodenje.

Tatjana Pirečnik

ZAKLJUČNA DELAVNICA GLINE

V torek dne 17. 05. 2022 smo se udeleženci delavnice gline zbrali pred društvom, da bi se odpeljali v Šebric do doma naše vodje g. Edite Kos Martinšek, kjer smo imeli zaključek delavnice. Peljali smo se z dvema avtomobiloma. Bilo nas je sedem. Ko smo prispeli do cilja, nas je lepo sprejela naša gostiteljica.
Pokazala nam je svojo delavnico, kjer ustvarja z glino in peč, v katerem peče izdelke iz gline, tudi izdelke nas udeležencev. Povedala nam je, da peka izdelkov iz gline traja pribl. eno uro. Ko so bili izdelki pečeni, jih je s posebnimi kleščami dala iz peči. Nato smo jih ohladili s fenom. Potem gredo izdelki v žagovino, da se ohladijo in oblikujejo v raku tehniki pribl. 20 minut do pol ure. Potem pa jih dala ohladit v mrzlo vodo, da se ohladijo. Tečajniki smo jih očistili, ker je bila na njih ožgana žagovina. Svoje izdelke smo udeleženci odnesli s sabo domov. Imeli smo se lepo, tudi vreme je bilo zelo toplo.
V jeseni spet začnemo z delavnico ustvarjanja z glino. Upam, da nas bo takrat več.

Hvala društvu in naši mentorici za uspešno izvedeno delavnico.

Valentin Laure

POMEN USTNE HIGIENE

V sredo 4. 5. 2022, je bilo v društvu predavanje na temo "Pomen ustne higiene". Predavala nam je zobozdravnica Tadeja Lesjak Cizej.
Skrb za zdrave zobe se začenja že pri otroku v materinem trebuhu in se nadaljuje pri dojenčku, ko pride prvi zobek.
Pravilna nega in skrb je zelo pomembna za nas in naš organizem.
Začeli bomo kar z čiščenjem zob. Za ščetkanje zob očistimo zunanjo, notranjo in zgornjo površino zoba. Poleg zoba še ščetkamo "masiramo" dlesen - v zgornji čeljusti od zgoraj navzdol, v spodnji pa od spodaj navzgor. To delamo s čim mehkejšo zobno ščetko, z majhnimi krožnimi gibi. Ne pritiskat preveč na dlesen in površino zoba. Po tem čiščenju, je pomembno še čiščenje medzobnih prostorov z zobno nitko in medzobno ščetko. Ščetko obvezno menjajte vsaka dva meseca.
Ustna higiena in nega zob je pomembna za vse, tako za tiste, ki imajo svoje zobe, kot tudi mostičke, krone, implantate, ortodontske aparate ali proteze.
Pri vnetjih dlesni lahko s pravilnim čiščenjem dlesni in zob okrepimo in preprečimo napredovanje vnetja. Če ne ukrepamo pravočasno, lahko pride do razvoja parodontoze in trajne poškodbe obzobnih tkiv, kar vodi v izpadanje zob. Okužba se lahko razširi na celo telo in lahko povzroči težave s srcem idr.
Nega proteze je zelo pomembna, ker če je ne čistimo redno, se nabirajo na njej obloge, ki povzročajo tudi vnetje naše ustne votline-dlesni. Protezo čistimo po vsaki jedi z mehko krtačko milom. Ne s trdo ščetko in zobno pasto, ker je ta pregroba za protezo. Pri uporabi tablet za čiščenje proteze, se držite navodil proizvajalca –Corega.
Higieno ustne votline zaključimo s strgalom za jezik, s katerim odstranimo obloge na jeziku. Na koncu speremo z ustno vodo.
Poleg vsega, kar naredimo za zdrave zobe in lep nasmeh, je pomembno, da opravljamo redne preventivne preglede enkrat letno pri zobozdravniku.
Predavanje je bilo zelo poučno in zanimivo. Zobozdravnica je vse nazorno prikazala s slikami, lepo razložila. Za nas naglušne in gluhe je odlično tolmačila naša Duška, tako nam je bilo vse res razumljivo.
Držimo se torej navodil, da bodo naši zobje in naš nasmeh res lep!

Jana Maier

GLEDALIŠKI FESTIVAL GLUHIH

Pravijo, da v tretje gre rado. In v našem primeru je res bilo tako. Po dveh odpovedih, zaradi covid-a, nam je končno uspelo izpeljati 16. Gledališki festival gluhih v Mestni občini Velenje.
Kultura gluhih je oblika izražanja kulturne identitete z uporabo znakovnega jezika in se usmerja v gledališče, ples, filmsko in foto ustvarjalnost.
V okviru gledališke dejavnosti pa vsako leto eno izmed društev pod pokroviteljstvom ZDGNS pripravi Gledališki festival gluhih. To je že tradicionalen dogodek, ki poteka z namenom predstaviti ljudem gledališče skozi oči, igro in režijo gluhih igralcev, ki imajo tako tudi priložnost predstaviti svoje projekte širši javnosti. Predstavlja pomemben element identitete gluhe skupnosti. Festival omogoča tudi medsebojno druženje in spoznavanje, predvsem pa pomaga pri širjenju razvoja kulture gluhih in tako postaja most med obiskovalci in nastopajočimi.
Letošnjega festivala se je udeležilo pet društev. Pripravili so različne žanre; od drame do komedije. DGN Podravja Maribor se je predstavilo z dramo Moje roke so moj jezik. Društvo oseb z okvaro sluha celjske regije je pripravilo deklamacijo/ senčno gledališče o življenju z ušesi. Medobčinsko društvo gluhih in naglušnih Slovenske Konjice, Vitanje in Zreče so nastopili s komedijo Stan in Olio. Domača Velenjčana sta prikazala kako se gasilca pripravljata za tekmovanje. Na koncu pa so nastopili člani DGN Ljubljana s komedijo Varuška. Vsi so se odlično odrezali in poželi bučen aplavz.
Prireditev je povezovala naša članica Jana Maier ob spremljavi tolmačice Darje Fišer. Sodelovala je tudi tolmačica Polona Dobnik. S svojim obiskom nas je počastila tudi podžupanja Mestne občine Velenje, ga. Aleksandra Vasiljević. Gledalcem in sodelujočim je namenila nekaj besed in otvorila festival. Prijazno nas je nagovoril tudi predsednik ZDGNS, g. Mladen Veršič. Na koncu pa je prisotne pozdravil tudi predsednik MDGN Velenje, g. Franc Forštner. Vsem sodelujočim je podelil priznanja in nagrade ter rožice, ki so delo naših pridnih članic, ki ustvarjajo z glino.
Na koncu so se vsi prisotni podružili v preddverju. Naše pridne članice so pod vodstvom podpredsednice Milice Krašovec poskrbele za pecivo in pijačo. Ob vhodu pa smo na ogled postavili delček umetnin, ki so jih članice ustvarile z glino.
Dogodek je odlično uspel, iskrena hvala vsem sodelujočim za pomoč in vsem nastopajočim za lep prispevek h kulturi gluhih.

Urška Jakop

VELIKONOČNA USTVARJALNA DELAVNICA

Bliža se velika noč, ker so se ukrepi glede covida sprostili. Komaj smo čakali druženja v društvo. Udeležili smo se delavnice za velikonočne venčke. Udeležba je bila zelo množična. Pridno smo delale in ustvarjale pustile smo domišljiji svojo pot. Tako so nastali unikatni venčki, ki bojo krasili naše domove ob Veliki noči. Najbolj smo pa bile vesele druženja ob tem je bilo tudi veliko dobre volje. Preživele smo prelepe dve uri v dobri družbi. Hvala vodstvu društva za organizacijo.

Milica Krašovec

PREDAVANJE O MOČI RAZLIČNIH ZLORAB in ZAUPANJU

V društvu smo gostili predavatelja Andreja Pešca. Po uvodnem pozdravu in nagovoru predsednika, se je dotaknil zelo zanimive teme zlorabe informacij in zaupanja ter kako to vpliva na človeka.
Iz vseh strani smo bombardirani z raznimi informacijami iz različnih medijev. Novice nam povzročajo skrbi, tesnobo, strah. V bistvu gre za zlorabo besed. Potrebno je pogledati na razne informacije z distance, kajti vse informacije, ki jih objavijo mediji niso resnične. Med njimi je veliko lažnih novic in vesti, ki so izvzete iz konteksta. Nikoli ne smemo slepo verjeti vsega kar povedo po televiziji ali napišejo v časopisu. Zelo razširjene so tudi spletne prevare, tako po elektronski pošti kot na različnih družabnih omrežjih. Pri teh prevarah večino igrajo nepridipravi na čustva ljudi z raznimi neuresničljivimi obljubami.
Pri osebnem stiku z ljudmi nam veliko pomaga tudi opazovanje sogovorca, govorica telesa, način govora, intonacija. Ocenimo, če nam druženje z določenem človekom, povzroča dobre občutke, ali nam črpa energijo. Ljudje, ki nam govorijo slabo o drugih ljudeh, bodo najverjetneje govorili slabo o nas, ko ne bomo z njimi. Pozorni bi morali biti tudi na izkoriščanje sočloveka. Ne malokrat se zgodi, da določeni ljudje iščejo samo koristi od nas, vračajo pa ničesar. To vodi v toksični odnos, ki ni dober za nas. Nas izčrpava tako fizično kot psihično, zato se je pametno umakniti iz takšnega odnosa. Lahko bi rekli, da drugače izpademo naivni in nezadovoljni. Sami smo odgovorni za svoje občutke. Razmislimo komu lahko zaupamo. Naučimo se reči ne. Včasih je potrebno biti odločen in se postaviti zase, da nisi izkoriščan. Slepo zaupanje v karkoli ali kogarkoli, nikoli ni dobra pot.
Delujmo iz srca, vendar ne pozabimo vklopiti tudi razuma.

Tatjana Pirečnik

LETNI ZBOR ČLANOV

Kdor čaka dočaka. Izvili smo se iz korona ukrepov. Tako smo po dvoletni prekinitvi izvedli letni zbor članov v »živo« v dvorani Mladinskega hotela.
Udeležba je bila velika, saj smo vsi željni druženja. S strani ZDGN Slovenje je bil prisoten gospod Veršič s soprogo.
Na zboru je najprej vse nagovoril predsednik Franc Forštner.
Po opravljenih vseh formalnostih, je sledilo poročilo o opravljenih aktivnostih po programih za leto 2021, ki jih je podala strokovna delavka Urška Jakop. Računovodja je podal finančno poročilo za preteklo leto. Gospa Kos je podala poročilo nadzornega in upravnega odbora. Gospod Dobovičnik je podal poročilo inventurne komisije. Sledila je razprava in potrditev poročil. V tem času je tudi gospod Veršič povedal nekaj besed o delovanju zveze.
Veseli smo, da smo v preteklem letu kljub zdravstvenim omejitvam, imeli veliko različnih aktivnosti. Društvo je tudi aktivno delalo na prepoznavnosti društva v širši skupnosti in seznanju družbe o problemih oseb z okvaro sluha.
Potem je Urška predstavila plan dela in finančni plan za leto 2022.

Sledila je bila pogostitev za vse prisotne in prijetno druženje.

Tatjana Pirečnik

PREDAVANJE O UPORABI DIVJIH RASTLIN V PREHRANI IN VARSTVU RASTLIN

Počasi prihaja pomlad, zato smo v društvu organizirali predavanje na temo uporabe divjih rastlin v prehrani in pri varstvu rastlin. Predaval je naš star znanec Jernej Mazej.
Po uvodnem pozdravu vsem prisotnim predsednika g. Forštnerja, je predavatelj začel zanimivo predavanje. Opomnil nas je, da je okoli nas veliko rastlin, ki jih vsi poznamo. Imamo jih za plevel, a so uporabne v prehrani in pri zaščiti drugih rastlin, ker so vir mineralov in vitaminov.
Predstavil nam je sledeče rastline: regrat, bršljanasto grenkuljico, plešca, belo zajčjo deteljico, navadno regačico, tolščak, koprivo, rogovilček, kurja črevca. O regratu ni veliko govoril, ker ga vsi poznamo. Regrat je bogat vir elementa bora. Grenkuljica je eno izmed tistih zelišč, ki ima zdravilne in užitne lastnosti. Grenkuljica ima veliko vitamina C. Ker je zelo lahkega in prijetnega okusa je zelo prijeten dodatek v solatah. Uporabni deli navadnega plešca so nadzemni deli, uporabljamo jih za čaje in tinkture. Rastlina je antiseptik in diuretik. Zajčja deteljica je prijetno kisla, nizka rastlina, visoka približno deset centimetrov. Požvečen listek nas osveži, nekateri pravijo, da jim zmanjša občutek žeje. Kolikor je znano, so regačico kot zelenjavo gojili za časa Rima. Imenujemo jo plevel, kar pa v resnici sploh ni, le pravočasno jo moramo potrgati. Kot vztrajna trajnica raste po vrtovih, ob in na njivah in povsod drugje, kjer skušamo obdelovati tla. Menda samo čaka, kdaj se bomo za minutko polenili, in takrat bo, kot bi mignili, prišla do sape ter prerasla vse. Konec zime in zgodaj spomladi nabiramo zelo mlade liste, zatem stebelne poganjke, popke in cvetove, pa tudi že razvite liste. Tolščak je zelnata enoletnica z mesnatim steblom in temno zelenimi ovalnimi listi. Za večino vrtičkarjev in kmetov je rogovilček, zelo nadležen plevel, ki se ga zlepa ne morejo rešiti. Le malokdo pa ve, da je rastlina z nazobčanimi listi in drobnimi belimi cvetovi okusna in polna vitaminov ter mineralov. Rogovilček med drugim vsebuje zelo veliko železa, tudi do štirikrat več kot špinača. Nabiramo mlade liste, najlažje kar s popki in drobnimi cvetovi vred. Najenostavneje jih uporabimo za pripravo solate, bodisi samostojno bodisi v kombinaciji z drugo zelenjavo. Rogovilčkove liste lahko popečemo ali kuhamo, podobno kot špinačo ali blitvo. Dobro se obnesejo tudi v juhah. Na kurja črevca gledamo kot na plevel, pa to sploh niso. Je ena prvih svežih zelenih vitaminskih bomb, ki pred pomladjo vabijo k sebi.
V nadaljevanju nam je g. Mazej podal koristne informacije kako naravno zaščiti naše rastline. Vrbe največkrat rastejo ob vodi. Vrbovo lubje vsebuje asicilinsko kislino, ki je mimogrede osnovna sestavina aspirina. Vrba deluje kot fungicid. Rabarbara deluje kot insekticid. Koprive, ki jih vsi poznamo delujejo kot insekticid in so močno dušično gnojilo. Gabez je bogat vir kalija in ga uporabljamo za krepitev rastlin in pospeševanje rasti. Rman deluje kot fungicid, krepi rastline in je zaščita pred boleznimi. Baldrijan zmanjšuje stres rastlin in pospešuje kaljenje semen. Njivska preslica je vir silicija in deluje kot fungicid. Listi hrena delujejo kot insekticid. Listi bezga delujejo kot zaščita pred glodavci in polži.
Nato nam je g. Mazej povedal kako pripravimo posamezne pripravke iz skupin rastlin. Opisal nam je kako naredimo: prevrelko, čaj, namok in fermentacijo za pripravke za varstvo in rast rastlin.
V društvu hranimo dokument z natančnimi navodili in recepti.
Predavanje je bilo zelo zanimivo in poučno ter razumljivo.

Tatjana Pirečnik